VSL sklep PRp 264/2016

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnica mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora priča B. B. plačati stroške svoje privedbe z dne 16. 5. 2016 v znesku 32,78 EUR in sodno takso po tar. št. 8401 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 50,00 EUR.

2Proti sklepu vlaga B. B. pravočasno pritožbo. Navaja, da stroškov ni povzročila sama s svojim ravnanjem, ampak jih je povzročilo neustrezno (nepravilno, tudi nezakonito) ravnanje policije in že pred tem neustrezno vročanje vabila na zaslišanje. Ne drži navedba v 1. točki obrazložitve, da se „vabilu na zaslišanje dne 14. 3. 2016 ni odzvala niti /ni/ svojega izostanka opravičila“. Prejem vabila je podpisala njena hči A. A., stanujoča na istem naslovu, ker je bila pošiljka naslovljena nanjo. Ko je videla, da gre za vabilo materi, je klicala na sodišče in sporočila, da je mati v Nemčiji in da ne ve, kdaj se vrne. Odgovor je bil: „Prav – bomo pa poslali novo vabilo.“. Ko je prišlo novo vabilo (za zaslišanje 16. 5. 2016), je bila pritožnica že v Sloveniji in je policiji povedala, da bo na sodišče prišla sama. Kljub temu je policija izvedla „prisilno privedbo“, ki verjetno ni bila niti pravilno (zakonito) odrejena, o tem ni bila obveščena oziroma tudi naknadno ni prejela nobenega sklepa. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po določbi prvega odstavka 146. člena Zakona o prekrških (ZP-1) plačajo obdolženec, oškodovanec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, zastopnik obdolžene pravne osebe, priča, izvedenec in tolmač ne glede na izid postopka o prekršku stroške svoje privedbe, preložitve dejanja v postopku o prekršku in druge stroške, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezen znesek sodne takse. Da je mogoče govoriti o tem, da procesni udeleženec stroškov ni povzročil po svoji krivdi, mora biti ugotovljeno, da je storil vse, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov.

5Ker se priča B. B. ni zglasila na zaslišanje 14. 3. 2016 in svojega izostanka ni opravičila, ji je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 146. člena ZP-1 utemeljeno in zakonito naložilo v plačilo zakrivljene stroške njene privedbe z dne 16. 5. 2016.

6Neutemeljene so namreč pritožbene navedbe, da priči vabilo na zaslišanje ni bilo osebno vročeno. Spisovno gradivo (vročilnica pripeta k list. št. 52) namreč izkazuje, da ji je bilo vabilo na narok za zaslišanje 14. 3. 2016 osebno vročeno 24. 2. 2016. Ne držijo tudi pritožbene navedbe, da je bila pošiljka naslovljena na A. A., ker iz vročilnice izhaja, da je prejemnica pisma B. B., Ljubljana in da je bilo pismo osebno vročeno naslovnici, torej B. B. Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje, da je bila vročitev opravljena. Dokazno breme, da vročitev ni bila opravljena, čeprav je vročilnica pravilno izpolnjena, je tako na tisti osebi, ki dejstvo vročitve izpodbija. Pritožnica temu dokaznemu bremenu ne zadosti, saj v pritožbi le navaja, da je prejem vabila podpisala njena hči A. A., ki stanuje na istem naslovu, ne da bi za te navedbe predložila dokazila. Glede na navedeno tako ni uspela vzbuditi dvoma o pravilnosti zapisov na vročilnici o vročitvi vabila na narok.

7Priča je bila v vabilu na zaslišanje za 14. 3. 2016 opozorjena, da mora, v kolikor se zaslišanja iz opravičljivih razlogov ne more udeležiti, sodišče čim prej pisno obvestiti in opravičilu priložiti ustrezno dokazilo, s katerim utemeljuje svoj izostanek, česar pritožnica ni storila. Iz uradnega zaznamka o telefonskem razgovoru z dne 20. 4. 2016 (list. št. 61) namreč izhaja, da je pritožničina hči A. A. poklicala na sodišče in opravičila izostanek pritožnice z naroka šele 20. 4. 2016, torej več kot pet tednov po datumu zaslišanja in šele potem, ko so pričo iskali policisti PP Ljubljana Moste zaradi realizacije prisilne privedbe in jim je A. A. 4. 4. 2016 v razgovoru opravljenem pri terenski preverki zaradi realizacije odredbe sodišča za prisilno privedbo priče za 12. 4. 2016 dejala, da B. B. zaradi bolezni družinskega člana trenutno prebiva pri sorodnikih na območju Republike Nemčije do predvidoma konca meseca aprila. Ne držijo pritožbene navedbe, da je pristojna sodna oseba A. A. v telefonskem razgovoru rekla, da bo pritožnici poslano novo vabilo. Iz navedenega uradnega zaznamka namreč izhaja, da ji je sodna oseba pojasnila, da telefonski klic in uradni zaznamek ne zadostujeta kot opravičilo, temveč ga mora podati pisno z dokazili. Čeprav sta bili tako priča v vabilu na zaslišanje kot tudi njena hči A. A. v telefonskem razgovoru 20. 4. 2016 opozorjeni, da mora priča sodišču posredovali pisno opravičilo s priloženimi dokazi, niti priča niti zanjo A. A. pred narokom za zaslišanje in tudi ne pred izdajo odredbe za prisilno privedbo za zaslišanje 16. 5. 2016 nista posredovali pisnega opravičila z dokazili, na podlagi katerih bi sodišče lahko ocenilo, ali je bil izostanek 14. 3. 2016 upravičen.

8Spisovno gradivo tako potrjuje pravilnost ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da pritožnica, ki je bila pravilno vabljena na zaslišanje za 14. 3. 2016, svojega izostanka z naroka ni opravičila.

9Priča je bila v vabilu na zaslišanje skladno z drugim odstavkom 116. člena ZP-1 opozorjena tudi, da bo, če se na vabilo neopravičeno ne bo odzvala, odrejena privedba na podlagi prvega odstavka 67. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 244. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), in da ji bo sodišče ne glede na izid postopka po 146. členu ZP-1 naložilo v plačilo stroške nastale s preložitvijo dejanja postopka o prekršku in druge stroške, ki jih bo povzročila po svoji krivdi, kot tudi sodno takso zaradi krivdne povzročitve preložitve zaslišanja.

10Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dne 16. 3. 2016 na podlagi pete alineje prvega odstavka 67. člena ZP-1 in prvega odstavka 244. člena ZKP utemeljeno in zakonito odredilo prisilno privedbo priče na zaslišanje 16. 5. 2016, ki je bila nato realizirana in je bila priča prisilno privedena na sodišče s strani PP Ljubljana Moste ob 8.35 uri. Pravilen je zato zaključek sodišča, da je pritožnica po lastni krivdi povzročila stroške prisilne privedbe 16. 5. 2016, saj ni storila vsega, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Na pravilnost odločitve ne vplivajo pritožbene navedbe, da je policistom povedala, da bo na sodišče prišla sama, saj morajo policisti izvršiti sodno odredbo za prisilno privedbo.

11Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

12Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ji je višje sodišče na podlagi določbe 147. člena ZP-1 in v skladu z ZST-1 naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Pri določitvi višine sodne takse je upoštevalo tar. št. 8407 in ta znesek (20,00 EUR) mora pritožnica plačati v roku in na način, kot ga bo navedlo sodišče prve stopnje v pozivu, sicer se bo prisilno izterjal.