VSL sklep II Ip 2988/2016

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep o upnikovem predlogu.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika z dne 18. 8. 2016, dopolnjen 1. 9. 2016, za izterjavo sodnih penalov v skupni višini 15.100,00 EUR (za čas od 6. 4. 2016 do 1. 9. 2016) zavrnilo.

2Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, dolžniku pa naj se naloži plačilo sodnih stroškov.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v zadevi In 118/2014 s sklepom z dne 5. 1. 2015 dolžnikoma nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, sodbe Okrajnega sodišča v Kamniku P 49/2012 z dne 12. 2. 2014, kot solidarno obveznost naložilo plačilo sodnih penalov na podlagi prvega odstavka 212. člena ZIZ. Pravnomočni sklep o plačilu sodnih penalov je izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče na upnikov predlog izda sklep o izvršbi (drugi odstavek 212. člena ZIZ), plačilo sodnih penalov pa lahko upnik zahteva vse dotlej, dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe, s katero je naložena nedenarna obveznost (tretji odstavek 212. člena ZIZ).

5Izvršilni postopek zaradi izterjave sodnih penalov je klasičen izvršilni postopek, ki se vodi po določbah ZIZ. Če upnik predlaga izvršbo za izterjavo sodnih penalov, torej izda sodišče prve stopnje sklep o izvršbi (drugi odstavek 212. člena in 44. člen ZIZ). Sodišče dovoli predlagano izvršbo, če so izpolnjene formalne in materialne predpostavke zanjo. V vsakem izvršilnem postopku je, ob smiselni uporabi 9. in 11. člena ZPP, dolžno onemogočiti zlorabo pravic, če ugotovi, da stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z namenom škodovati drugi stranki ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorablja pravice, ki jih ima po zakonu. Tudi vložitev predloga za izvršbo bi lahko v določenih primerih pomenila zlorabo procesne pravice, če bi upnik zavestno ravnal protipravno, na primer z očitno neutemeljenim izvršilnim zahtevkom, z namenom vznemirjanja dolžnika, če očitno ne bi imel pravnega interesa za vodenje postopka itd..(1)

6V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ocenilo, da je upnik predlog za izterjavo sodnih penalov vložil v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, oziroma da vložitev predloga kaže na zlorabo procesnih pravic z namenom pridobivanja denarnih sredstev na račun dolžnice. Navedlo je, da je podano očitno pretirano nesorazmerje med višino sodnih penalov (skupaj s tistimi, ki se že izterjujejo v štirih izvršilnih naslovih, bi dosegla 49.900,00 EUR) in nedenarno obveznostjo, v izpolnitev katere se dolžnico s sodnimi penali prisiljuje. Z izterjavo sodnih penalov bi se po stališču prvostopenjskega sodišča njihov prvotni namen, to je prisilitev k izpolnitvi nedenarne obveznosti dolžnice, spremenil v odškodnino oziroma denarno bogatenje upnika ali v nesorazmerno denarno kaznovanje dolžnice.

7Odločitev prvostopenjskega sodišča je materialnopravno nepravilna. Sodišče ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe zaradi izterjave sodnih penalov nima pravne podlage za upoštevanje morebitne nesorazmernosti med nedenarno obveznostjo dolžnice po izvršilnem naslovu in višino sodnih penalov, doseženo zaradi dalj časa trajajočega vztrajanja pri neizpolnitvi. Z vprašanjem sorazmerja med vsebino oziroma obsegom obveznosti in višino sodnih penalov se sodišče ukvarja v postopku, v katerem se odloča o določitvi sodnih penalov, nato pa tudi ob odločanju o morebitnem zahtevku za zmanjšanje višine dosojenih sodnih penalov v skladu z drugim odstavkom 269. člena Obligacijskega zakonika. Sicer pa ima dolžnica možnost zaustaviti naraščanje obveznosti iz naslova sodnih penalov z izpolnitvijo svoje nedenarne obveznosti po izvršilnem naslovu. Tako se je opredelilo Ustavno sodišče v odločbi Up-181/99-33 z dne 18. 12. 2002. Ustavno sodišče se je v navedeni odločbi opredelilo tudi, da vložitev predloga za določitev sodnih penalov namesto predlaganja izvršilnega postopka ne more pomeniti zlorabe upnikove pravice. Po mnenju višjega sodišča je to stališče treba uporabiti tudi v primeru, ko upnik predlaga izvršbo zaradi izterjave sodnih penalov na podlagi pravnomočnega sklepa o njihovi določitvi.

8Iz navedene odločbe Ustavnega sodišča ne izhaja zahteva po omejitvi višine sodnih penalov v sklepu o njihovi določitvi, o omejitvi tudi ni odločilo sodišče prve stopnje v sklepu In 118/2014 z dne 5. 1. 2015. Omejevanje višine ob presoji utemeljenosti predloga za izvršbo zaradi izterjave sodnih penalov bi pomenilo odstop od načela formalne legalitete v izvršilnem postopku in od ureditve, da penali nehajo teči s trenutkom izpolnitve (prenehanja) nedenarne obveznosti oziroma z vložitvijo predloga za izvršitev sodne odločbe, s katero je bila nedenarna obveznost naložena. Vsebina 44. člena ZIZ napotuje na izdajo sklepa o izvršbi brez presoje vsebinske utemeljenosti upnikovega predloga, če pa obstajajo ovire za izvršbo, tudi morebitna zloraba pravic, je to lahko predmet odločanja v nadaljnjem postopku po dolžnikovem ugovoru.

9Ugotovitev zlorabe procesnih pravic je glede na navedeno v tej fazi postopka prenagljena. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o predlogu za izvršbo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za nov sklep o upnikovem predlogu (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------

Op. št. (1): Prim. komentar J. Zobca k 11. členu ZPP, Pravdni postopek zakon s komentarjem 1. knjiga, GV Založba, 2005.