VSRS Sodba IV Ips 36/2016

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se postopek o prekršku zoper pravno in odgovorno osebo ustavi.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

A.

1Prekrškovni organ Ministrstvo za notranje zadeve, Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve, je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku pravno osebo G., d. o. o., spoznal za odgovorno storitve prekrška po 3. točki prvega odstavka 87. člena v zvezi s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o zasebnem varovanju (v nadaljevanju ZZasV-1), odgovorno osebo pravne osebe R. M. pa za odgovorno storitve prekrška po drugem odstavku 87. člena v zvezi s tretjim

odstavkom 11. člena ZZasV-1. Pravni osebi je izrekel globo v znesku 4.000,00 EUR, odgovorni osebi pravne osebe pa globo v znesku 600,00 EUR. Okrajno sodišče v Novem mestu je s sodbo z dne 8. 1. 2016 zahtevo za sodno varstvo pravne in odgovorne osebe zavrnilo. Sodišče je storilkama naložilo plačilo sodne takse.

2Zoper navedeno pravnomočno odločbo o prekršku je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitve 1. točke 156. člena v zvezi s četrtim odstavkom 56. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). V obrazložitvi zahteve navaja, da je prekrškovni organ v odločbi o prekršku zgolj pavšalno navedel, da naj bi bil prekršek storjen s tem, ker iz pogodbe o varovanju nista razvidna oblika in obseg varovanja. Iz opredelitve prekrška v izreku odločbe tako sploh ni mogoče ugotoviti, kaj je pomanjkljivost pogodbe oziroma kaj bi bilo treba storiti, da bi bila oblika in obseg varovanja jasno razvidna, zaradi česar konkretne okoliščine prekrška niso opisane. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za

varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani sodbo in odločbo o prekršku razveljavi in

postopek o prekršku ustavi.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilkama prekrška. O zahtevi se je izjavil storilkin zagovornik z vlogo, ki jo je Vrhovno sodišče prejelo dne 25. 8. 2016. V njej je navedel, da se v celoti strinja z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti in Vrhovnemu sodišču predlagal, da ji ugodi.

B.

4Bistvo vložene zahteve za varstvo zakonitosti je v navedbi, da v izreku izpodbijane odločbe o prekršku konkretne okoliščine prekrška niso opisane. Navedeno je le, da iz pogodbe oblika in obseg varovanja nista jasno razvidna, kar je le povzemanje zakonskega določila iz določbe tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1.

5V obravnavanem primeru je prekrškovni očitek pravni in odgovorni osebi sklenitev Pogodbe o varovanju dne 11. 5. 2012, iz katere oblika in obseg varovanja nista jasno razvidna, saj je v 2. členu pogodbe navedeno, da je predmet pogodbe služba varovanja v poslovnih prostorih na lokaciji „Lokal C.“, in sicer tako, da je zagotovljeno varstvo ljudi in premoženja, naprav in opreme pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivih pojavov z načini in oblikami, ki jih določajo veljavni predpisi. V 3. členu pogodbe pa je navedeno, da bo izvajalec na podlagi naročila s strani naročnika izvajal tudi druge oblike storitev varovanja, ki so določene v ZZasV-1, ter druge storitve. Iz aneksa št. 2 k navedeni pogodbi izhaja še spremenjen 2. člen pogodbe, po katerem je predmet pogodbe tudi varovanje z izvajanjem fizičnega varovanja v času javnih prireditev v gostinskem lokalu „Lokal C.“ v skladu z načrtom varovanja, in sicer tako, da je zagotovljeno varstvo ljudi in premoženja, naprav in opreme pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivih pojavov v času javnih prireditev z načini in oblikami, ki jih določajo veljavni predpisi. Izrek izpodbijane odločbe še ugotavlja, da načrt varovanja, ki se omenja v aneksu ni konkretno naveden.

6Vrhovno sodišče je v številnih svojih odločbah(1) presodilo, da mora izrek odločbe o prekršku med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve, ter odločilne okoliščine prekrška (tretji odstavek 56. člena ZP-1). Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega dejanja z navedbami konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Le opis ravnanja, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter hkrati uresničevanje storilčeve pravice do obrambe. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da golo prepisovanje zakonskega besedila ne zadosti standardu konkretizacije dejanskega stanu prekrška.

7V obravnavanem primeru se pravni in odgovorni osebi očita ravnanje v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena ZZasV-1, ki določa, da mora imetnik

licence pred opravljanjem zasebnega varovanja z naročnikom storitve skleniti pisno pogodbo o varovanju, iz katere sta jasno razvidna oblika in obseg varovanja.

8V izreku odločbe o prekršku, ki je tudi sicer nepregleden in preobremenjen s pravno nerelevantnimi dejstvi (v njem je opisano celo ravnanje prekrškovnega organa), je obširno navedeno, kaj vsebuje inkriminirana pogodba o varovanju z dne 11. 5. 2012 (lokacija varovanja, da je zagotovljeno varstvo ljudi in premoženja pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi škodljivimi pojavi, da se pogodbeni stranki dogovorita tudi za druge oblike storitev varovanja, da gre za fizično varovanje v času javnih prireditev v skladu z načrtom varovanja), v opisu prekrška pa ni navedeno, katere so tiste sestavine, ki v pogodbi manjkajo in zaradi katerih oblika in obseg varovanja nista javno razvidna. Prav tako ostaja nekonkretizirana navedba v izreku odločbe prekrškovnega organa, da načrt varovanja ni konkretno naveden.

9Glede na navedeno je treba pritrditi vrhovnemu državnemu tožilcu, da v opisu prekrška v odločbi o prekršku niso konkretizirani zakonski znaki prekrškov, ki se očitata pravni in odgovorni osebi. V opisu prekrška, kot že rečeno, ni konkretno navedeno, v čem je inkriminirana pogodba tako pomanjkljiva, da iz nje ni mogoče jasno ugotoviti oblike in obsega varovanja.

C.

10V izreku odločbe o prekršku niso konkretno opisani zakonski znaki prekrškov, očitanih pravni in odgovorni osebi, saj ni opisana pomanjkljivost sklenjene pogodbe o varovanju, ki bi pomenila konkretizacijo očitka o ne jasno razvidni obliki in obsegu varovanja, zaradi česar je podana kršitev po 1. točki 156. člena ZP-1. Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca ugodilo ter postopek o prekršku zoper storilki ustavilo. Ker je bil postopek o prekršku ustavljen, stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1 v zvezi s 148. členom ZP-1).

----

(1) Primerjaj sodbe IV Ips 76/2011 z dne 20. 12. 2011, IV Ips 73/2012 z dne 18. 9. 2012, IV Ips 6/2016 z dne 17. 5. 2016.