11. člen ZZasV-1

V skladu z namensko razlago mora biti iz pogodbe o varovanju ali njenega dodatka razvidno, kdo sodeluje pri istem naročniku za varovanje iste stvari ali povedano drugače z vidika naročnika je bistveno, da je obveščen o sodelovanju drugih izvajalcev zasebnega varovanja, ker je razpolaganje z varnostno - nadzornim centrom nujen in logičen tehnični pogoj za opravljanje storitev zasebnega varovanja, kajti neposredna povezava varnostnika na terenu z dežurnim operaterjem v varnostno - nadzornem centru je sestavni del varovanja.

Tožnica sama ne prereka ugotovitve, da preko oddaljenega dostopa dostopa do programa "Alarm" in spremlja dogajanje na lokacijah, kar pomeni, da dejansko na programu "Alarm" stalno spremlja dogajanje oziroma stanje na varovanih lokacijah in dejansko izvaja naloge operaterja VNC. S tem posredno potrjuje ugotovitve inšpekcijskega postopka glede izvajanja nalog operaterja VNC. Okoliščina, da tožnica svojega ravnanja ne vidi kot izvajanje nalog operaterja VNC, ne spremeni dejstva, da te naloge dejansko izvaja, saj oddaljen dostop do programa "Alarm" po presoji sodišča omogoča nemoteno opravljanje dela na enak način kot to zagotavlja upravljanje z VNC. Iz druge povedi tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1 je jasno razvidno, da mora biti sodelovanje drugega imetnika licence razvidno iz pogodbe ali dodatka k pogodbi. Glede na nesporno ugotovitev, da tožnica nima licence za izvajanje storitev VNC, bi zato morala v vseh pogodbah oziroma dodatkih k pogodbam navesti, da pri opravljanju zasebnega varovanja sodeluje tudi drug imetnik licence (pogodbeni partner). Z naročniki lahko tožnica sklene dodatke k pogodbi, ki, če bodo urejali le seznanitev naročnikov s sodelovanjem pogodbeneg

Stalni nadzor se nanaša na položaj, ko je pri naročnikih zagotovljen stalni oziroma neprekinjen nadzor tehničnih sredstev varovanja, pri čemer za naročnika ni bistveno, ali ta stalni nadzor izvaja en ali več izvajalcev. Za izvajanje stalnega nadzora z vidika naročnika ni pravno pomembno, koliko časa (štiriindvajset ali osem ur dnevno) je delo upravljanja z varnostno nadzornim centrom opravljal posamezen izvajalec varovanja, če pri izvajanju tega sodeluje več izvajalcev, in kateri izvajalec ga je opravil. Pri tem tudi ni bistveno, ali je bilo delo opravljeno s časovno omejenimi vpogledi, saj je za naročnika pomembno le, da je delo opravljeno. V skladu z namensko razlago mora biti iz pogodbe o varovanju ali njenega dodatka razvidno, kdo sodeluje pri istem naročniku za varovanje iste stvari.

Ker niti iz 11., niti iz drugih členov ZZasV v ničemer ne izhaja, da v konkretnem primeru ponudbe tožnika naročniku ne bi bilo dopustno šteti za del pogodbe, jo je ob upoštevanju vsebine krovne pogodbe in določb OZ treba šteti za del te pogodbe.

Naročnik storitev zasebnega varovanja je bila družba B. d.o.o., ki upravlja lokal C., ta družba pa je pogodbo sklenila z družbo D. d.o.o. kot izvajalcem storitve zasebnega varovanja, pravna oseba A. d.o.o. pa je v tej zadevi sodelovala kot "drugi imetnik licence" na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju z dne 1. 3. 2019, ki pa je ni mogoče šteti kot pogodbo o zasebnem varovanju, ker ni sklenjena z naročnikom, ampak z drugim izvajalcem zasebnega varovanja. Zagovornik tako pravilno opozarja, da pravna oseba A. d.o.o. v predmetni zadevi nastopa zgolj kot ″drugi imetnik licence, ki sodeluje pri opravljanju zasebnega varovanja pri istem naročniku″ in da v takem primeru drugi stavek tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1 zavezuje tistega imetnika licence, ki z naročnikom storitve sklene pisno pogodbo, v konkretnem primeru torej družbo D. d.o.o.

Naročnik storitve po ZZasV-1 je očitno subjekt, ki potrebuje varovanje določene dobrine, pogodba o varovanju pa pogodba, sklenjena med njim in imetnikom licence, ki mu bo varovanje te dobrine zagotovil. V tej zadevi organ kot naročnika iz pogodbe 0085-12 šteje družbo B. d.o.o., za katerega naj bi tožnik po tej pogodbi izvajal naloge zasebnega varovanja na varovanem območju družbe D., d. o. o., in sicer v njeni trgovini na naslovu ......... Vendar pa hkrati iz izpodbijane odločbe izhaja tudi, da je med B. d.o.o. (tožnikovim naročnikom) in družbo D d.o.o. sklenjena pogodba o varovanju premoženja, kar pa vse kaže na to, da B. d. o. o. ni naročnik v smislu 11. točke 5. člena ZZasV-1, pogodba št. 0085-12, na katero se nanaša izpodbijani inšpekcijski ukrep iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, pa ni pogodba o varovanju iz tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1.

Za ugoditev zahtevku ni mogoče uporabiti teorije o realizaciji (58. člen OZ), na katero se opira pritožnica, saj se s slednjo lahko sanira le nepravilna oblika sicer doseženega soglasja volj o sklenitvi pogodbe (ali npr. aneksa), ne more pa se z njo nadomestiti manjkajočega soglasja volj za sklenitev pogodbe (aneksa). Povedano drugače: konvalidacija pogodbe (aneksa) brez soglasja o sklenitvi ni mogoča.

Ni mogoče enačiti primerov, ko ima varnostno osebje sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem za zagotavljanje dela in je k uporabniku (imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja) zgolj napoten na delo, s primeri, ko je delovno razmerje sklenjeno neposredno med varnostnim osebjem in imetnikom licence ali izvajalcem internega varovanja, saj iz namena delovnopravne ureditve napotenih delavcev izhaja fleksibilnost glede opravljanja njihovega dela pri več uporabnikih, ki je v nasprotju z občutljivo naravo dejavnosti zasebnega varovanja.

Sklenitev delovnega razmerja z varnostnim osebjem pred opravljanjem zasebnega varovanja je nedvomno pogoj za to, da sme imetnik licence opravljati zasebno varovanje. Pogoj pa je tudi v tem, da varnostno osebje, s katerim se opravlja dejavnost, izpolnjuje pogoje po tem zakonu, kar pomeni, da mora varnostno osebje izpolnjevati (med drugim) tudi pogoje, predpisane v četrtem odstavku 11. člena. V četrtem odstavku 11. člena je namreč predpisano, da ima varnostno osebje pravico neposredno opravljati naloge zasebnega varovanja z dnem vročitve službene izkaznice, če ima sklenjeno delovno razmerje z imetnikom licence ali z izvajalcem internega varovanja. Sklenjeno delovno razmerje z imetnikom licence je torej pogoj, ki velja za varnostno osebje in preko določb drugega odstavka 11. člena, na katere se naslanja izpodbijana odločitev, tudi za imetnika licence, saj le-ta lahko opravlja zasebno varovanje le z osebjem, s katerim ima sklenjeno delovno razmerje.

Izrek odločbe o prekršku mora med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve, ter odločilne okoliščine prekrška. Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega dejanja z navedbami konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da golo prepisovanje zakonskega besedila ne zadosti standardu konkretizacije dejanskega stanu prekrška. V izreku odločbe o prekršku, je obširno navedeno, kaj vsebuje inkriminirana pogodba o varovanju z dne 11. 5. 2012, v opisu prekrška pa ni navedeno, katere so tiste sestavine, ki v pogodbi manjkajo in zaradi katerih oblika in obseg varovanja nista javno razvidna. Prav tako ostaja nekonkretizirana navedba v izreku odločbe, da načrt varovanja ni konkretno naveden.

Varnostnik mora pridobiti službeno izkaznico in imeti sklenjeno delovno razmerje z imetnikom licence ali z izvajalcem internega varovanja.