VSL sodba I Cp 2652/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je v veljavi vzdržalo prvo in tretjo točko Sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 75507/2015 z dne 23.6.2015, s katerima je toženi stranki naložena obveznost plačila 341,63 EUR in 1.005,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter plačilo izvršilnih stroškov 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.8.2015 dalje. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 130,60 EUR.

2Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Izpostavlja dejstvo, da gre za spor majhne vrednosti, zaradi česar dejanskega stanja ne more izpodbijati. Zatrjuje kršitev procesnega prava in materialnega prava, ker se sodišče do navedb o oderuškosti ni opredelilo.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, opozarja na navrženost trditev o oderuškosti in predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. čl. ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. V sporu majhne vrednosti izdana sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. čl. ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi, kar izpostavlja tudi pritožba.

6Pritožnica opozarja na nepravilno uporabo materialnega prava, na pravilnost uporabe katerega pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo sledeča pravno pomembna dejstva:

- Tožeča stranka je na osnovi Pogodbe o ustanovitvi in vodenju osnovnega računa (v nadaljevanju pogodba) za toženo stranko odprla in vodila osebni račun ter toženki izdala kartico z odloženim plačilom M.

- Toženka se je zavezala, da bo zagotavljala zadostno stanje sredstev za poslovanje z N. osebnim računom.

- Dne 27.1.2015 je tožeča stranka toženko z opominom pozvala k plačilu nedovoljenega negativnega stanja na računu.

- Dne 5.3.2015 je tožeča stranka od pogodbe odstopila.

- Dne 6.3.2015 je tožeča stranka pozvala toženko k vrnitvi skupno dolgovanega zneska.

7Pogodbeno materialno pravo so določila Splošnih pogojev poslovanja z N. Osebnimi računi, ki v 15. čl. za primer nedovoljenega negativnega stanja na računu predvidevajo pisni poziv k poravnavi nedovoljenega negativnega stanja in odpoved pogodbe, če imetnik računa v danem roku pozivu ne sledi. Tudi Zakon o plačilnem prometu v 21. čl. predvideva razpolaganje imetnika računa zgolj z zagotovljenim kritjem na računu. Ker je ugotovljeno, da toženka kljub pozivu ni poravnala nedovoljenega negativnega stanja na računu, je tožeča stranka od pogodbe lahko odstopila in utemeljeno zahteva plačilo negativnega stanja na računu, obresti in stroškov, nastalih v zvezi z opominjanjem in odstopom od pogodbe. Zaradi zamude pri plačilu utemeljeno uveljavlja zamudne obresti (299. čl. Obligacijskega zakonika).

8Pritožnica izpostavlja dvom v pravilnost uporabe materialnega in procesnega prava, ker se sodišče ni opredelilo do oderuškosti. Pritožbeni razlog ni podan, saj konkretnih trditev o tem, zakaj naj bi bila pogodba oderuška, tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla. V ugovoru se je sklicevala na splošno dejstvo, da je tožeča stranka – z določili o oderuških obrestih ter zaradi neinformiranosti dolžnikov glede temeljne in efektivne obrestne mere ter oderuških višin opominov – znan kršitelj zakonov. Po tem, ko je tožeča stranka z vlogo z dne 30.10.2015 pojasnila obrestovanje nedovoljenega negativnega stanja na računu in pravno podlago za obračun obresti ter stroškov, je tožena stranka oderuškost obresti in obrestne mere utemeljila z dejstvom, da je tožeča stranka obračunavala pogodbene in zakonite obresti, v postopku pa uveljavlja še procesne obresti; glede stroškov je navedla, da ne bi smeli biti določeni pavšalno.

9Podlaga za obračun obresti od obresti po tem, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, je 381. čl. Obligacijskega zakonika. Stroški vodenja računa, opominjanja in ukinitve računa so predvideni z N. tarifo za prebivalstvo, katere uporabo sta pravdni stranki predvideli s Splošnimi pogoji tožeče stranke za poslovanje z osebnimi računi. Enako velja za obrestne mere, glede katerih sta pogodbenika s 3. čl. pogodbe predvidela, da se spreminjajo v skladu z vsakokratnim veljavnim Sklepom o obrestnih merah tožeče stranke. Ker konkretnih trditev o nesprejemljivosti posameznih obračunanih stroškov in obrestnih mer tožena stranka ni podala, se sodišče prve stopnje utemeljeno sklicuje na pavšalnost in nekonkretiziranost ugovorov. Argumenti za zavrnitev tovrstnih ugovorov, vsebovani v 7. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe, so zadostni in razumljivi.

10Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP). Sodnica posameznica odloča na podlagi petega odstavka 458. čl. ZPP.