VSL sklep I Cp 2659/2016

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

O pritožbi zoper sklep na red. št. 18:

1S tem sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru druge tožnice zoper plačilni nalog s 15. 4. 2016. Takšna odločitev je postala pravnomočna. Navedeni plačilni nalog je sodišče prve stopnje spremenilo tako, da je drugi tožnici naložilo plačilo 1.642,00 EUR sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2Druga tožnica navaja, da se zoper sklep pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga njegovo razveljavitev.

3Meni, da sodne takse ni dolžna plačati zato, ker gre za denacionalizacijski postopek. Takšno stališče je napačno. Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe vrnjenega premoženja, katerega pravna podlaga je v 72. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ni denacionalizacijski postopek, ampak gre za posebno odškodninsko razmerje(1), za katerega ne velja določba 1. odstavka 71. člena ZDen.

4Na obveznost plačila sodne takse tudi ne vpliva pritožbeno zatrjevanje, da se je postopek začel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani kot nepravdni postopek. Ne glede na to, s kakšnim procesnim dejanjem je tožnica postopek začela, gre za tožbo na plačilo odškodnine, za katero je treba plačati sodno takso.

5Druga tožnica v pritožbi izpostavlja še, da sta tožnika enotna sospornika, zato ji ni jasno, zakaj mora le ona plačati sodno takso. Izpodbijani sklep se nanaša le na drugo tožnico, ne na prvega tožnika, ki mu ga sodišče prve stopnje ni niti vročilo.(2) Iz tožb pravdnih strank (gre za zahtevka, ki sta postavljena ločeno in niti nista enaka) višje sodišče ne more razbrati, zakaj bi bila tožnika enotna sospornika. Ni najti razlogov, ki bi terjali, da se spor reši samo na enak način za oba sospornika (196. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). V skladu s 195. členom ZPP je zato vsak sospornik v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja in opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom.(3) V takšnem primeru ne gre za situacijo, ko bi morala sospornika sodno takso plačati skupaj in bi bila zato po Zakonu o sodnih taksah (ZST; Ur. l. SRS, št. 1-1/90 in tudi ZST-1) njuna obveznost solidarna. Tožbeni zahtevek druge tožnica pa je tak, da utemeljuje plačilo naložene ji sodne takse, katere odmere glede na uveljavljani zahtevek pritožnica niti ne izpodbija.

O pritožbi zoper sklep na red. št. 17

6S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog druge tožnice za oprostitev ali odlog plačila sodne takse.

7Druga tožnica ga izpodbija iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga njegovo spremembo.

8Pritožnici je naloženo plačilo 1.642,00 EUR sodne takse. Sodišča prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da druga tožnica prejema 2.000,00 EUR mesečne plače, da ima dve osebni vozili in nepremičnine (tudi takšno, v kateri ne biva). Teh ugotovitev pritožnica ne izpodbija. Ob ugotovljenem premoženjskem stanju ni mogoče govoriti o tem, da bi plačilo sodne takse občutno zmanjšalo sredstva s katerimi se tožnica preživlja. Pogojev za oprostitev ali odlog plačila sodne takse zato ni.

9Vprašanja, ki jih pritožnica načenja v pritožbi, to je, kako se je začel ta postopek in kdaj, pa tudi, ali pričakuje večje finančne prihodke, na oprostitev plačila sodne takse ne morejo vplivati, zato se pritožbeno sodišče z njimi ne ukvarja (1. odstavek 360. člena ZPP).

10Pritožbi torej nista utemeljeni, razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti pa višje sodišče ni našlo, zato je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo.

-------------

Op. št. (1): Primerjaj sklep VSL II Cp 1238/2014 s 25. 4. 2014.

Op. št. (2): Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da mu sodišče prve stopnje tudi plačilnega naloga II P 560/2016-9 s 15. 4. 2016 ni vročilo.

Op. št. (3): Na primer: če eden od sospornikov ne plača dolžne sodne takse, se ne šteje za umaknjeno tudi tožba drugega sospornika.