VSL sklep III Cp 221/94
ECLI:SI:VSLJ:1994:III.CP.221.94Področje: stanovanjsko pravo, civilno procesno pravo, izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Izvršilno sodišče mora po sklepu o tem, da se razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe in se postopek v zvezi s kondemnatornim delom nadaljuje v pravdi, zadevo takoj predložiti pravdnemu oddelku. Če tega ne stori in nato samo odloča še o delnem umiku izvršilnega predloga, mora dosledno ravnati po določilu 193. člena ZPP.
Stanovanjski zakon, ki je začel veljati 19.10.1991, skupnosti stanovalcev ne pozna, toda v prehodnih in končnih določbah vsebuje roke za prilagoditev novi ureditvi. Po noveli z dne 7.5.1994 pa v IV. in V. odst. 22. člena omogoča obstoj skupnosti lastnikov, vendar pod določenimi pogoji.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se da zadeva pravdnemu oddelku sodišča prve stopnje v postopek.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru dolžnice je sklep o izvršbi opr. št. VII I ..... z dne 17.12.1993 v 2. (očitno II.) točki izreka razveljavilo in sklenilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Tako je odločilo 19.1.1994, kljub temu pa je v zvezi z delnim umikom predloga za izvršbo, ki ga je 4.2.1994 vložil upnik, dne 17.3.1994 zaradi delnega umika predloga za izvršbo oz. tožbe ustavilo izvršbo za glavnico v znesku 26.565,00 tolarjev.
Pritožila se je dolžnica, ki izrecno navaja, da se pritožuje proti delnemu umiku predloga za izvršbo. V svoji vlogi opisuje odnose med stanovalci in upravljalci in načinu vplačevanja položnic.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče druge stopnje, ki je po določilu 365. člena Zakona o pravdnem postopku odločalo o pritožbi, je ugotovilo, da je podana kršitev postopka, na katero mora paziti po uradni dolžnosti. Sicer pa v zvezi s pritožbenimi navedbami ugotavlja, da bo o njih odločalo pravdno sodišče. Izvršilno sodišče bi namreč moralo po sklepu, da se bo o upnikovem zahtevku odločalo v pravdi, spis takoj predložiti pravdnemu oddelku, da bi se v zadevi odločalo v pravdi. Če pa se je samo odločilo, da bo sklepalo o delnem umiku, potem bi moralo dosledno upoštevati določilo 193. člena Zakona o pravdnem postopku in dolžnico obvestiti, da bi se lahko izjasnila, če privoli v delni umik. Ker tega ni storilo, ni postopalo po zakonu in dolžnici ni dalo možnosti obravnavanja (7. točka drugega odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku).
Zato je sodišče druge stopnje po določilu 3. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku ob reševanju pritožbe razveljavilo izpodbijani sklep. Ko bo sodišče v pravdnem postopku odločalo o zadevi, naj odloča tudi o tožnikovem delnem umiku. Predvsem pa naj predhodno preizkusi tožbo po določilu 281. člena Zakona o pravdnem postopku in ugotovi, če je skupnost stanovalcev lahko pravdna stranka.
Stanovanjski zakon, ki je začel veljati 19.10.1991 takega instituta ni poznal, toda v prehodnih in končnih določbah je vseboval roke za prilagoditev novi zakonodaji. Nato je 7.5.1994 začela veljati novela, ki je v četrtem in petem odst. 22. člena omogočila obstoj skupnosti stanovalcev, vendar pod določenimi pogoji.
Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90 in RS št. 55/92) so uporabljena po pooblastilu 14. člena Zakona o izvršilnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 20/78 - 27/90 in RS št. 55/92).
Oba zakona se začasno uporabljata na podlagi prvega odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).
Stanovanjski zakon je objavljen v Ur. l. RS št. 18/91 in 21/94.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 18. 1. 2017Nazaj na vrh ↑