UPRS sodba I U 1366/2016

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 102/2016 z dne 28. 7. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

1Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel prošnjo tožnika za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem v pravdnem postopku zoper Republiko Slovenijo, zaradi izbrisa iz Centralnega registra prebivalstva. V obrazložitvi navaja, da je tožnika v pozivu na dopolnitev z dne 27. 5. 2016 pozval, naj svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči takoj oziroma najkasneje v roku 6 dni od dneva prejema poziva dopolni tako, da natančno opredeli in navede oziroma predloži dokazilo, da ima status izbrisane osebe oziroma da je bil izbrisan iz Centralnega registra RS oziroma izjavo, v kateri naj pojasni, ali je odškodninski zahtevek zaradi izbrisa že uveljavljal pred pristojno upravno enoto ter po potrebi predloži ustrezna dokazila o uveljavljanju zahtevka, in izjavo, v kateri naj pojasni nekatere predpostavke odškodninske odgovornosti ter za svoje navedbe predloži ustrezna dokazila. Tožnik je bil pozvan, naj predvsem pojasni, kakšna škoda mu je nastala (premoženjska ali nepremoženjska) ter vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo oziroma kako je nedopustno ravnanje vplivalo na nastanek škode. Tožnik je pojasnil, da potrdila o izbrisu nima in ga mora pridobiti od upravne enote v Murski Soboti. Nadalje je pojasnil, da še ni uveljavljal odškodninskega zahtevka, ker pa je bil izbrisan, so mu bile kršene vse pravice, ki izhajajo iz statusa državljana, tj. glede zaposlitve, stanovanja, zdravstva in denarja. Navedel je, da zahteva odškodnino za vsak mesec izbrisa v višini minimalne plače. Kasneje je svojo vlogo dopolnil še z dokazilom Upravne enote Murska Sobota o izbrisu, iz katerega izhaja, da ni imel prijavljenega stalnega bivališča v državi v času od 13. 2. 2015 do 21. 10. 2015. Organ za BPP je ugotovil, da tožnik svoje vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, zaradi česar ni mogel presoditi, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v okviru 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in navaja v laični tožbi, v kateri smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, da je v postopku podal vso zahtevano dokumentacijo, ki pa je organ za BPP očitno ni temeljito pregledal. Iz dokazil je razvidno, v katerem obdobju je bil brez stalnega prebivališča. Zahteva, da se dokumentacija ponovno pregleda, ker mu je nastala velika finančna in osebna škoda.

3Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

4Tožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ za BPP lahko kot nepopolno zavrgel tožnikovo vlogo – prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

6Če ZBPP ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). ZUP določa v prvem odstavku 67. člena, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora prej (in sicer po zakonu v roku petih delovnih dni) zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu. V drugem odstavku 67. člena ZUP je določeno, da če stranka v postavljenem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo.

7Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in dokumentacije upravnega spisa izhaja naslednje: Tožnik je pri organu za BPP vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 8. 1. 2016 na predpisanem obrazcu. V prošnji je kot pravno zadevo, v kateri je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, navedel odškodninsko tožbo zaradi nepravilnega dela državnih organov v zvezi z izbrisom iz registra stalnega prebivališča. Po pregledu prošnje za brezplačno pravno pomoč je organ za BPP ugotovil, da naj tožnik ne bi predložil listin, ki dokazujejo obstoj pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in ki jih ne pridobiva pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti v skladu 20. in 33. členom ZBPP. Tožnik je bil v pozivu z dne 27. 5. 2016 pozvan, naj predloži dokazilo, da je bil izbrisan iz Centralnega registra RS, izjavo, ali je že uveljavljal tovrstni odškodninski zahtevek pred pristojno upravno enoto, in izjavo, v kateri naj pojasni in navede nekatere predpostavke odškodninske odgovornosti, in sicer predvsem kakšna škoda mu je nastala ter vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem oziroma opustitvijo in med nastalo škodo oziroma kako je nedopustno ravnanje oziroma opustitev vplivala na nastanek škode. Tožnik je po pozivu organu za BPP med drugim pojasnil, da so mu bile kršene vse pravice, ki izhajajo iz statusa državljana. Zaradi izbrisa iz Centralnega registra prebivalstva naj bi mu nastala premoženjska in nepremoženjska škoda glede zaposlitve, stanovanja, zdravstva in denarja. Navedel je, da zahteva odškodnino za vsak mesec izbrisa v višini minimalne plače, ker ni mogel delati, imel pa naj bi še „zdravstvene stroške“. Predložil je tudi dokazilo o izbrisu Upravne enote Murska Sobota, iz katerega izhaja, da ni imel prijavljenega stalnega bivališča v državi v času od 13. 2. 2015, ko je bil na podlagi odločbe Upravne enote Murska Sobota izbrisan iz registra prebivalstva, do 21. 10. 2015 (skupaj 8 mesecev), ko je prijavil stalno bivališče.

8Po presoji sodišča je odločitev organa za BPP o zavrženju tožnikove prošnje za BPP pravno napačna. Noben predpis ne določa, da bi morala stranka, ki vloži prošnjo za brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine, organu za BPP predložiti določena dokazila o obstoju posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti, da bi bila njena prošnja za brezplačno pravno pomoč sploh sposobna za meritorno obravnavo. Tudi v primeru, če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati (tretji odstavek 140. člena ZUP). ZBPP pa v prvem odstavku 32. člena zgolj določa, da prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vloži prosilec pisno na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati določene podatke iz naslednjega odstavka istega člena, vendar v obravnavani zadevi niti ni šlo za tak primer, saj je tožnik prošnjo vložil na predpisanem obrazcu. Tudi ni sporno, da je prošnja sicer vsebovala sestavine v skladu s 66. členom ZUP. Zato v konkretnem primeru organ za BPP ni imel podlage, da je tožnikovo prošnjo kljub (naknadno) navedenim tožnikovim pojasnilom in dopolnitvam na podlagi poziva brez meritorne presoje zavrgel iz razloga, ker naj tožnik ne bi svoje vloge dopolnil v skladu s pozivom, tako da bi pojasnil in predložil tudi dokazila o nastanku škode in vzročni zvezi med nedopustnim ravnanjem pristojnega organa ter zatrjevano škodo, kot je obrazloženo v izpodbijanem sklepu. Res je sicer, da se v okviru 24. člena ZBPP (t. i. objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči), na katerega se sklicuje organ za BPP, presoja tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Vendar je obseg navedenega ugotavljanja vselej omejen le na očitne okoliščine in dejstva o zadevi. Določbe 24. člena ZBPP organu ne dajejo pooblastila za podrobno vsebinsko presojo dokazov ali posameznega dokaza in torej tudi v tem pogledu ni mogoče šteti, da zaradi tega prošnja tožnika za brezplačno pravno pomoč, kot je bila v konkretnem primeru dopolnjena na podlagi poziva, formalno ni obsegala vsega, kar je treba, da bi se lahko meritorno obravnavala. Zato je utemeljen tožbeni očitek v smeri, da bi se moral organ za BPP po vsebini opredeliti do navedb tožnika in dokumentacije, ki jo je ta predložil organu.

9Kolikor pa je organ kljub vsemu menil, da iz prošnje tudi po njeni dopolnitvi ne izhajajo vsa relevantna dejstva in okoliščine, da bi lahko opravil presojo o dodelitvi BPP po 24. členu ZBPP, na kar bi kazala njegova ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da tožnik ni pojasnil, „v čem je protipravnost ravnanja potencialne tožene stranke“, pa bi tožnika k dopolnitvi navedb moral ponovno pozvati (v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP), vendar ne pod sankcijo zavrženja prošnje po drugem odstavku 67. člena ZUP, če v skladu s pozivom ne bi ravnal. Sodišče namreč ugotavlja, da organ za BPP tožnika niti ni izrecno pozval, naj poda pojasnila o protipravnosti ravnanja državnih organov, in da je tudi sicer v pozivu na dopolnitev vloge povsem nedoločno navedel, da je prošnja tožnika „nepopolna/nerazumljiva“ in ga pozval, naj (med drugim) pojasni „nekatere predpostavke odškodninske odgovornosti“, „predvsem kakšna škoda mu je nastala … ter vzročno zvezo ...“, tako da je tožniku lahko ostalo ne povsem jasno, konkretno katera dejstva in okoliščine naj navede oziroma izkaže, da bo organ lahko presodil njegovo upravičenost do BPP.

10Ker je po povedanem organ za BPP prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč napačno zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep zaradi bistvene kršitve pravil upravnega postopka odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem je organ vezan na v tej sodbi izražena stališča sodišča, ki se tičejo postopka (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1). To pomeni, da bo o prošnji tožnika za BPP odločil meritorno, pred tem pa po potrebi postopal v smislu 9. točke obrazložitve te sodbe.