VSL sodba IV Cp 1783/2016

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prvem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se prvi odstavek I. točke izreka glasi:

„Sodba Okrožnega sodišča v Krškem IV P 153/2012 z dne 16. 11. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 4509/2010 z dne 8. 12. 2010 se spremeni tako, da je tožena stranka dolžna za mladoletnega A. A. plačevati od 17. 3. 2015 do 31. 8. 2015 preživnino v višini 147,50 EUR mesečno, od 1. 9. 2015 dalje pa v višini 160,00 EUR mesečno, in sicer do pravnomočnosti te sodbe zapadle in premalo plačane obroke v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe. V bodoče dospele obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, na bančni račun matere B. B., št. ..., odprt pri C. d.d., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka dalje do plačila. Tako določena preživnina se valorizira v skladu z vsakokratnim sklepom Vlade RS o valorizaciji preživnin in obvestilom pristojnega centra za socialno delo.“

II. V ostalem delu se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v višini 45,58 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

1Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da bo v obrazložitvi odločbe za tožečo stranko (toženo stranko po nasprotni tožbi) uporabljalo izraz tožnik, za toženo stranko (tožečo stranko po nasprotni tožbi) pa izraz toženec.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo spremenilo s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 153/2012 z dne 16. 11. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 4509/2010 z dne 8. 12. 2010 določeno preživnino tako, da je toženec dolžan za preživljanje mladoletnega sina od 1. 9. 2015 dalje plačevati mesečno preživnino v znesku 160,00 EUR. V preostalem delu je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na znižanje preživnine (II. točka izreka) ter sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).

3Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki.

4Tožnik vlaga pritožbo zoper zavrnilni del sodbe iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožnika, s stroškovno posledico. Potrebe mladoletnega tožnika so se od leta 2010, ko je bil star 10 let, do sedaj, ko je star 16 let, precej povečale. Takrat so bili mesečni stroški za preživljanje mladoletnega tožnika 300,00 EUR, od te preživninske obveznosti pa je sodišče skladno z dotedanjo sodno prakso odštelo otroški dodatek. Sodišče prve stopnje je v tej pravdi pravilno ocenilo stroške tožnika na 500,00 EUR mesečno, zmotno pa je ravnalo, ko je upoštevalo otroški dodatek. Otroški dodatek namreč po stališču novejše sodne prakse toženčeve preživninske obveznosti ne zmanjšuje, temveč je namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok trenutno živi. V konkretnem primeru sta starša dobro preskrbljena in imata sredstva za preživljanje svojih otrok. Mladoletnemu tožniku sta sposobna zagotavljati potrebna sredstva do višine 420,00 EUR mesečno. Mati tožnika je po zaključku glavne obravnave prejela novo odločbo o odmeri otroškega dodatka v višini 74,48 EUR. Sodišče ni upoštevalo, da oče s sinom nima stikov, s tem pa tudi nobene skrbi niti stroškov v času stikov. Čeprav so se že pred 1. 9. 2015 bistveno izboljšale preživninske sposobnosti toženca, sodišče povišani preživnini do vpisa v srednjo šolo ni ugodilo. Ker s tožencem ni možen noben dogovor, naj sodišče toženca obsodi tudi na povrnitev pravdnih stroškov, ki jih toženec povzroča tožniku z upiranjem svoji zakonski in moralni obveznosti do otroka.

5Toženec je odgovoril na pritožbo tožnika ter predlaga njeno zavrnitev. Odgovoru prilaga fotokopijo SMS sporočil, iz katerih izhaja, da si vseskozi prizadeva za izvrševanje stikov. Navaja, da je v zvezi z neizvrševajem stikov v preteklosti že podal kazensko ovadbo. Toženec bi bil namreč izredno vesel, če bi se stiki izvrševali tako kot so določeni.

6Zoper ugodilni del sodbe je prav tako iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP laično pritožbo vložil toženec. Navaja, da mu ni bil vročen odgovor nasprotne stranke, zaradi česar se ni mogel izjasniti oziroma odgovoriti na navajanje tožene stranke po nasprotni tožbi. Meni, da je sodišče prve stopnje absolutno previsoko ocenilo stroške hrane in pijače v višini 160,00 EUR mesečno, stroške bivanja v višini 70,00 EUR mesečno, stroške osebne nege, frizerja in zdravil v višini 30,00 EUR mesečno ter stroške izobraževanja, razvedrila in telefona v višini 120,00 EUR mesečno, kar pomeni, da bi preživninski upravičenec porabil skoraj celo povprečno mesečno preživnino zgolj za izobraževanje, razvedrilo in telefon.

7Pritožba tožnika je delno utemeljena, pritožba toženca ni utemeljena.

8Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti tako, da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj (prvi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij, v nadaljevanju ZZZDR). Ponovno odločanje o preživnini zaradi pozneje spremenjenih okoliščin glede potreb upravičencev ali zmožnostih zavezanca ima materialnopravno podlago v določbi 132. člena ZZZDR. Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povezane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičencev.

9V času določitve prve preživnine je bil mladoletni A. star 10 let in je obiskoval osnovno šolo, sedaj pa je star 15 let ter hodi v srednjo šolo. Toženec je bil ob prvi določitvi preživnine brezposeln in je prejemal nadomestilo v višini 697,96 EUR, sedaj pa je zaposlen. Njegov povprečni mesečni dohodek je v letu 2014 znašal 967,48 EUR, v letu 2015 pa 909,33 EUR. Tožencu sta se v novi zvezi rodila dva otroka, materi tožnika pa se je v novi zvezi rodil en otrok.

10V konkretnem primeru so se torej spremenile razmere v prav vseh pravno relevantnih dejavnikih, od katerih je odvisna določitev preživnine. Takoj pa ko sodišče ugotovi bistveno spremenjene okoliščine, mora ponovno odmeriti preživnino, upoštevajoč materialne in pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev na eni strani, ter na drugi strani potrebe otroka v trenutku, ko se preživnina na novo odmerja. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je na novo določalo višino preživninske obveznosti.

11Pri ugotavljanju potreb mladoletnega otroka je treba izhajati iz določbe drugega odstavka 129. člena ZZZDR, ki določa, da mora preživnina zajeti stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Potrebe otroka in preživninske zmožnosti preživninskih zavezancev so soodvisne. Koliko bo potrebam mogoče zadostiti, je namreč odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je treba zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe, nato socialno biološke in nazadnje tudi potrebe prostega časa.(1)

12Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletnega A. ocenilo na približno 500,00 EUR mesečno. V obravnavani zadevi imata starša sicer povprečni dohodek, vendar mora mati preživljati tri otroke, medtem ko je oče preživninski zavezanec štirim otrokom, zaradi česar mladoletnemu tožniku ne moreta zagotoviti njegovih celotnih zatrjevanih življenjskih potreb. Pritožbeno sodišče je glede na navedene okoliščine tožnikove stroške znižalo na 375,00 oziroma 400,00 EUR mesečno, in sicer znašajo stroški prevoza 25,00 EUR mesečno oziroma od 1. 9. 2015 dalje, ko je A. postal dijak prvega letnika D. v ..., 50,00 EUR mesečno (strošek mesečne vozovnice znaša 25,00 EUR), strošek obleke in obutve, tudi delovne, je ocenilo na 60,00 EUR mesečno, strošek osebne nege, zdravil in frizerja na 20,00 EUR mesečno, strošek izobraževanja na 40,00 EUR mesečno, strošek prehrane na 160,00 EUR in strošek bivanja na 70,00 EUR. Kar presega s strani pritožbenega sodišča ugotovljenih potreb otroka glede na dohodke in zmožnosti preživninskih zavezancev se bodo te potrebe lahko krile tudi iz otroškega dodatka, ki ga prejema družina oziroma iz drugih socialnih transferjev družine, v kateri mladoletni A. živi. Zlasti bo iz tega naslova lahko pokrit strošek telefona in razvedrila. Če bi bila starša tako dobro preskrbljena, da bi bila zmožna pokriti vse zatrjevane potrebe otroka, kot to sedaj navaja tožnik v pritožbi, potem družina, v kateri tožnik živi, ne bi bila prejemnik otroškega dodatka, ki je namenjen izključno družinam s slabšim premoženjskim stanjem. Nepokrite potrebe otroka po odbitku štipendije tako znašajo 295,00 EUR oziroma od 1. 9. 2015 dalje 320,00 EUR mesečno.

13Toženec ima preživninsko obveznost do štirih otrok, medtem ko ima zakonita zastopnica preživninsko obveznost le do treh otrok, ob tem, da ima tudi višji osebni dohodek od toženčevega, ter ob upoštevanju, da je celotno breme varstva in vzgoje mladoletnega tožnika na zakoniti zastopnici, je sodišče prve stopnje pravilno porazdelilo preživninsko breme med oba zavezanca na polovico.

14Tožba je bila poslana sodišču priporočeno dne 17. 3. 2015 in le od tega trenutka dalje je mogoče zahtevati zvišanje preživnine (131. člen ZZZDR). Zato je sodišče prve stopnje za obdobje od 1. 1. 2015 do dneva vložitve tožbe tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo. Pravilno pa pritožba tožnika opozarja, da so spremenjene razmere nastopili že od dneva vložitve tožbe, to je dne 17. 3. 2015 in ne šele od 1. 9. 2015, ko je mladoletni tožnik začel obiskovati srednjo šolo.(2) Od dne 1. 9. 2015 so se le še dodatno povečale njegove potrebe v višini 25,00 EUR na račun mesečne vozovnice.

15Kot je bilo že navedeno, se preživnina določa glede na zmožnosti konkretnih staršev in glede na potrebe konkretnega otroka, zato je sklicevanje toženca na povprečno neto mesečno plačo v Republiki Sloveniji in na povprečno mesečno preživnino v Republiki Sloveniji pravno nepomembno.

16V predmetni zadevi toženec v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker mu odgovor tožnika na nasprotno tožbo na znižanje preživnine ni bil vročen. Ker pa pritožnik ne pove, kako bi to vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe oziroma na katera zatrjevana dejstva iz navedenega odgovora naj bi sodišče oprlo svojo odločitev, pritožbeno sodišče tako pavšalnega očitka ni moglo preizkusiti.

17Sodišče prve stopnje je glede stroškov pravilno odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Sodišče na podlagi 413. člena ZPP v postopku o zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloča o stroških postopka po prostem preudarku. Pri uporabi tega načela je uspeh eden od kriterijev, kot izhodiščno načelo pa se izkazuje načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena. Glede na navedeno načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena in ob dejstvu, da je tožnik s tožbenim zahtevkom le delno uspel, zaradi nasprotne tožbe pa posebni stroški niso nastali, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

18Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v prvem odstavku I. točke izreka spremenilo tako, da je toženec že od 17. 3. 2015 do 31. 8. 2015 dolžan plačevati zvišano preživnino višini 147,50 EUR. V ostalem delu je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

19Tožnikova pritožba je bila potrebna, saj je z njo dosegel zvišano preživnino že od dne vložitve tožbe dalje. Načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena zato narekuje, da mu toženec za njegovo pritožbo, s katero je delno uspel, povrne tretjino stroškov, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na znesek 136,74 EUR (nagrada za pritožbo po tarifni številki 21/1 v višini 200 točk, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po 11/3 členu, 22 % DDV ter sodna taksa v višini 22,50 EUR).

-------------

Op. št. (1): glej Tomaž Pavčnik, Pravna praksa – 2014, št. 10, stran 10, GV Založba.

Op. št. (2): Od prve določitve preživnine do dneva vložitve tožbe je poteklo že 5 let, z odraščanjem pa so se povečale tudi potrebe odraščajočega otroka. Že takrat toženec ni bil več brezposeln, prav tako pa je tudi že takrat postala zakonita zastopnica tožnika preživninska zavezanka za še enega otroka, toženec pa preživninski zavezanec še do dveh otrok.