VSK sklep I Ip 263/2016

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (I. tč. izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka ugovoru dolžnikovega dolžnika z dne 25.11.2015 zoper sklep I 1939/1998 z dne 12.11.2015 ugodilo, razen v delu, ki se nanaša na rubež in prenos pokojnine za obdobje od avgusta 2012 do novembra 2015, v II. točki izreka pa zavrnilo predlog upnika z dne 23.5.2016 za popravo in dopolnitev sklepa I 1939/1998 z dne 20.5.2016.

Zoper I. točko izreka sklepa se pritožuje upnica po pooblaščencu. Navaja, da ima izpodbijani sklep takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, pa tudi izrek sklepa je nerazumljiv. Sodišče prve stopnje je še zmotno uporabilo materialno pravo, saj bi dolžnikov dolžnik v ugovoru moral dokazati, da po opravi ostalih izvršb, od preostanka pokojnine ni bilo na voljo več rubljivih sredstev, ravno tako bi moral utemeljiti, da je na opuščenih odtegljajih veljala omejitev po ZIZ ter da je sklepe o izvršbi izvrševal po vrstnem redu. Vendar ZPIZ vsega tega ni storil. Upnica vztraja, da je ZPIZ opustil odtegljaje in ni upošteval vrstnega reda poplačila upnikov, ter na ta način prikrajšal upnico, da bi prišla do (vsaj delnega) poplačila svoje terjatve. Dolžnikov dolžnik v ugovoru ni utemeljil nezmožnosti izvršitve sklepa, niti ni priložil vseh potrebnih dokazov, da je pravilno izvrševal prejete sklepe o izvršbi. Priložena tabela kaže, da je ZPIZ ravnal narobe, saj je dolžnici izplačeval tudi več, kot je določena omejitev po 102. členu ZIZ, čeprav je pokojnina bila delno obremenjena, kar pritožba ponazarja s konkretnimi primeri. Sodišče prve stopnje je utemeljenost ugovora ZPIZ napačno presojalo in mu sledilo, poleg tega pa se ni opredelilo do navedb ZPIZ, ki sam priznava, da v določenem obdobju pokojnina ni bila maksimalno obremenjena. Tako ni jasno, na kaj se sodišče prve stopnje pri odločitvi opre. Dejstvo je, da je dokazno breme v zvezi z nezmožnostjo izvršitve sklepa o izvršbi na dolžnikovem dolžniku. ZPIZ odgovarja za poravnavo tistih zneskov, ki niso bili odtegnjeni po sklepu o izvršbi, pa bi morali biti.

Pritožba je utemeljena.

Upnik je skladno s prvim odstavkom 134. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) predlagal, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži dolžnikovemu dolžniku (ZPIZ) naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi; po četrtem odstavku istega člena je dolžnikov dolžnik, ki ni ravnal po sklepu o izvršbi ali po prvem ali drugem odstavku 133.a člena tega zakona, tudi odgovoren za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik. Sodišče prve stopnje je upnikovemu predlogu ugodilo in 12.11.2015 izdalo sklep, ki ima učinek sklepa o izvršbi (tretji odstavek 134. člena ZIZ).

Dolžnikov dolžnik je v ugovoru navajal, da sklepa o izvršbi, I 1939/1998 z dne 17.12.1998, pred avgustom 2012 ni mogel realizirati, ker je izvrševal druge sklepe o izvršbi, pri čemer je pri rubežu dolžničine pokojnine upošteval omejitve po ZIZ. Hkrati pa priznava, da se v nekaterih mesecih bremenitve niso izvajale v maksimalnih zneskih, ter da je upnica upravičena zahtevati od ZPIZ neodtegnjene zneske po avgustu 2012.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I. tč. izreka) sledilo ugovornim navedbam in ugovoru dolžnikovega dolžnika v pretežnem delu ugodilo.

Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče že ob uradnem preizkusu (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ugotovilo procesno kršitev, ki je take narave, da že sama zase pomeni razlog za razveljavitev izpodbijane odločitve - sodišče prve stopnje ni bilo pravilno sestavljeno, ko je odločilo o ugovoru dolžnikovega dolžnika po strokovni sodelavki (1) (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Strokovni sodelavec namreč nima zakonskega pooblastila, da odloča o ugovoru dolžnikovega dolžnika (delodajalca oz. izplačevalca pokojnine) v postopku v zvezi z odgovornostjo za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov po 134. členu ZIZ, saj to opravilo ni med taksativno naštetimi opravili iz drugega in tretjega odstavka 6. člena ZIZ. Ker so pristojnosti strokovnega sodelavca izjema od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), jih je pravilno razlagati ozko.

Že iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijanem delu (I. tč. izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Poleg tega pa pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodaja: Dolžnikov dolžnik po 134. členu ZIZ odgovarja le za opuščeno odtegnitev in izplačilo tistih zapadlih zneskov, ki jih je bil dolžan dolžniku odtegovati od prejema sklepa o izvršbi dalje, ter bi jih dolžniku glede na zakonska določila o opravi izvršbe (zlasti pravila glede omejitve izvršbe in vrstnega reda poplačila) tudi lahko odtegnil. Pritožba tako pravilno navaja, da bi moral ZPIZ pokojnino dolžnice bremeniti do višine, določene v ZIZ (102. člen ZIZ), in pri tem paziti na pravilni vrstni red izvrševanja prejetih sklepov o izvršbi, ki se glasijo zoper dolžnico (110. člen ZIZ).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v pravilni sestavi presojati ugovorne navedbe v smeri, ali je bila dolžničina pokojnina obremenjena do zakonsko določene višine in ali je bil upoštevan pravilni vrstni red sklepa o izvršbi, I 1939/1998 z dne 17.12.1998 (upoštevaje ugovorne navedbe, da je ZPIZ hkrati poplačeval več sklepov o izvršbi), ter na tak način ugotoviti višino zneska, ki ga ZPIZ po sklepu o izvršbi ni odtegnil in izplačal upnici, pa bi moral (upoštevaje, da ZPIZ sam priznava, da se v nekaterih mesecih bremenitve niso izvajale v maksimalnih zneskih, ter da je upnica upravičena zahtevati od ZPIZ neodtegnjene zneske po avgustu 2012).

----------------------------------------------

op. št. 1: v uradniškem nazivu višji pravosodni svetovalec.