134. člen ZIZ

Da bi zadostil zahtevi po obrazloženem ugovoru, bi moral dolžnikov dolžnik pojasniti in dokazati, koliko natančno so znašale plače dolžnika v relevantnem obdobju oziroma koliko je znašal njegov razpoložljivi del plače, ki bi ga moral oziroma ki ga ni mogel odtegniti in izplačati upnici. Trditveno in dokazno breme je namreč v celoti na strani dolžnika (v konkretnem primeru dolžnikovega dolžnika). V tem postopku je dolžnik kot delodajalec prvotnega dolžnika tisti, ki razpolaga z vsemi ustreznimi podatki in listinami, ki so potrebne za ugotavljanje pravilnosti izvrševanja sklepa o izvršbi. Dolžnikov ugovor je zato lahko obrazložen le takrat, kadar dolžnik v ugovoru navede vse podatke o višini dolžnikovih prejemkov v ustreznem obdobju, o vrstnem redu sklepa o izvršbi, o višini terjatev, ki imajo boljši vrstni red, o uveljavljanju višje omejitve zaradi preživljanja družinskih članov in podobno. Za te trditve pa mora predložiti ustrezne dokaze, to pa so lahko plačilne liste, drugi sklepi o sodni ali davčni izvršbi, potrdila o prejetih datumih sklepov ter druga dokazila o upravno izplačilnih prepovedih.

Višjo omejitev zaradi obveznosti preživljanja družinskega člana (ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu) izvrševalec sklepa o izvršbi glede na peti odstavek 102. člena ZIZ upošteva, če mu dolžnik obveznost preživljanja izkaže z javno listino. Ugovornim trditvam o dolžnikovi preživninski obveznosti in s tem višji omejitvi, ki jo mora dolžnikov dolžnik iz tega naslova upoštevati pri izvrševanju sklepa o izvršbi, upnik v odgovoru na ugovor ni v ničemer nasprotoval.

Glede na očitno nepravilne predložene podatke dolžnikovega dolžnika o dolžnikovi plači, je takšno situacijo mogoče enačiti s tistimi, v katerih dolžnikovi dolžniki z upnikom in sodiščem ne sodelujejo in ne predložijo podatkov o dolžnikovi plači, na podlagi katerih bi upnik lahko pravilno izračunal višino obveznosti dolžnikovega dolžnika po 134. členu ZIZ. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da kljub zatrjevani zmožnosti plačila dolžnika iz naslova njegove plače (356,93 EUR neto za polovični delovni čas) upnica od njega oziroma dolžnikovega dolžnika še ni prejela nobenega poplačila, je torej upnica v obravnavanem primeru po oceni pritožbenega sodišča zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu za izdajo sklepa po 134. členu ZIZ.

Glede na relevantno trditev o prejemanju minimalne plače bi moral dolžnik ponuditi dokaze za celotno obdobje od prejema sklepa o izvršbi v izvrševanje 23. 6. 2020 dalje, kar ni storil.

Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Po navedeni zakonski določbi ga lahko upnik vloži „... v izvršilnem postopku...“ (prvi odstavek), in to „...do konca izvršilnega postopka“ (drugi odstavek) – torej med odprtim konkretnim postopkom, ki je že (in še) v teku zoper istega dolžnika in ki to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa po 134. členu ZIZ.

Odločitev je oprta izključno na krivdni princip, pri čemer pa je sodišče prezrlo, da slednji ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč zgolj vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom „ne glede na izid“ postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških postopka neodvisno od njegovega izida, torej tudi v nasprotju z uspehom strank v postopku glede na njegovih izid, in s tem širiti dejanske podlage odločanja o stroških na ugotavljanje in vrednotno ocenjevanje tudi tistih ravnanj ali opustitev strank pred začetkom postopka, ki so vplivala na njegov tak ali drugačen izid. Drži sicer, da dolžnik v predhodnem postopku ni odgovoril na poziv sodišča k izjavi, ali je sklep o izvršbi izvršil oziroma ali obstajajo kakšne ovire za njegovo izvršitev, ter tudi ni postopal skladno s 133.a členom ZIZ (to je ugovorno ostalo neprerekano), kar je upnika na nek način prisililo k vložitvi predloga po 134. členu ZIZ. Vendar pa je ob tem treba tudi upoštevati, da je dolžnik vse razloge za svoje neizvrševanje sklepa o izvršbi pojasnil v ugovoru v tem postopku in se je upnik torej s t

Po prepričanju sodišča druge stopnje je upnik sklenil dogovor o obročnem plačilu dolga samo zato, ker je verjel prvotnemu dolžniku, da res ni bil zmožen izpolniti obveznosti. Če bi upnik menil drugače, ne bi pristal na dogovor o obročnem plačilu dolga. Pravno nepomembno je ali je kot stranka dogovora formalno sodeloval tudi dolžnikov delodajalec (oziroma njegov zakoniti zastopnik) – sedanji dolžnik, kajti gre za isto fizično osebo. Dogovor upnika o obročnem plačilu dolga zaradi neizplačila plač delodajalca - sedanjega dolžnika prvotnemu dolžniku pa pomeni, da delodajalec brez svoje krivde ni mogel odtegniti zapadlih zneskov in jih izplačati upniku.

Neizpolnjevanje zakonskih ali pogodbenih obveznosti članov organov ali njihovo izpolnjevanje z nezadostno stopnjo skrbnosti pomeni protipravno ravnanje kot eno od predpostavk odškodninske odgovornosti. Odločitev edine družbenice tožeče stranke o uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko predstavlja materialnopravno predpostavko za ugoditev tožbenemu zahtevku.

Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Po navedeni zakonski določbi ga lahko upnik vloži "... v izvršilnem postopku..." (prvi odstavek), in to "...do konca izvršilnega postopka" (drugi odstavek) - torej med odprtim konkretnim postopkom, ki je že (in še) v teku zoper istega dolžnika in ki to vlogo ohranja tudi še po vstopu "pridruženega" dolžnika z izdajo sklepa po 134. členu ZIZ.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik svojo nedenarno obveznost po sklepu o izvršbi izpolnil v ugovornem roku. Tej ugotovitvi upnik ni nasprotoval. Posledica tega je, ne le, da je bil materialno pravno utemeljen predlog za izvršbo, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, ampak da je bil očitno potreben za realizacijo nedenarne obveznosti tudi sklep o izvršbi. Dolžnik je namreč svojo obveznost izpolnil šele po njegovi izdaji. Glede na to ima pritožba prav, ko opozarja, da bi v taki situaciji bilo treba le ustaviti izvršbo in ne tudi razveljaviti sklepa o izvršbi. Da ne gre za stroške, ki bi jih morala upnica plačati odvetniški družbi izhaja tudi iz dejstva, da je določeno, da jih mora plačati na fiduciarni račun, ki je poseben transakcijski račun, na katerem odvetnik ali odvetniška družba ločeno od poslovnega računa zbira in hrani sredstva svojih strank. Sredstva na tem transakcijskem računu so premoženje strank imetnika računa, in ne premoženje imetnika računa. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je podan pogoj vzajemnosti med to terjatvijo in terjatvijo upnice do dolžnika. Terjatev z uspešnim ugovorom pobota preneha z dnem, od kat

Delodajalec lahko uspešno ugovarja zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi 134. člena ZIZ, če dokaže, da je zapadle zneske od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja, na katere je bilo mogoče poseči z izvršbo, bodisi odtegnil in jih izplačal upniku, bodisi tega brez svoje krivde ni mogel storiti. Na njem je trditveno in dokazno breme o neutemljenosti upnikove terjatve. Dolžnik je pravna oseba, ki nastopa na trgu in opravlja pridobitno dejavnost, zato mora pri vseh dejanjih, torej tudi pri obrazložitvi svojega ugovora, izkazovati skrbnost dobrega gospodarstvenika (strokovnjaka) in upoštevati z zakonom predpisane zahteve.

Čeprav v obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi ni navedena tudi vsebina pravnega pouka, podanega v obvestilu o prispelem pismu, takšno obvestilo sodišču predstavlja javno listino tudi glede teh opozoril. Drži, da je v besedilu obvestila sodišču o opravljeni vročitvi navedeno tudi prednatisnjeno besedilo, da je vročevalec obvestilo pustil "na vratih njegovega stanovanja". Vendar pa je v konkretnem primeru na obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi obkroženo le besedilo "na vratih", ne pa tudi besedilo "njegovega stanovanja". Že na podlagi takšne vsebine vročilnice, iz katere jasno izhaja, da se nanaša na vročanje naslovniku A., d.o.o., ulica X., Ljubljana, kar je nesporno v sodnem registru vpisan naslov drugodolžnika, ni mogoče zaključiti, da bi bilo obvestilo 10. 11. 2020 na tem naslovu puščeno na vratih stanovanja. Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da drugodolžnik dokazov o tem, da obvestila o prispelem pismu ni prejel, ker gre za negativno dejstvo, sploh ne more predložiti. Kot je to v sodni praksi v tovrstnih primerih tudi sicer običajno1, bi drugodolžnik v zvezi s tem, ali je bilo 10. 11. 2020 na vratih njegovega poslovnega prostora dejansko puščeno obvestilo o

Predlog se zavrne.

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Za izračun zneska, ki mora dolžniku ostati v izvršbi, je potrebno poznati višino minimalne plače, saj ZIZ izračun veže nanjo, in sicer se znesek omejitve izračuna iz bruto minimalne plače, brez zmanjšanja za prispevke in davke. Tak način izračuna namreč pomeni, da je varovani znesek za vse dolžnike enak in je odvisen le od bruto minimalne plače, kot je določena v Zakonu o minimalni plači. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da se pri ugotavljanju višine rubljivih prejemkov izhaja iz bruto zneskov prejemkov delavca. Znesek, ki mora dolžniku ostati, predstavlja finančni minimum, ki še omogoča preživetje, zato se obračuna od neto (in ne bruto) dolžnikovih prejemkov. Glede na določbo 134. člena ZIZ sodišče v izvršilnem postopku naloži delodajalcu le plačilo vseh neupravičeno neodtegnjenih, neprenešenih in neizplačanih zneskov po sklepu o izvršbi, ne pa tudi plačilo škode, ki je upniku nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca pri (ne)izvrševanju sklepa o izvršbi. Upnik je sicer upravičen tudi do povrnitve navedene škode (četrti odstavek 134. člena ZIZ), vendar pa (enako kot v primeru nasprotne izvršbe) povračila te škode ne more uspešno uveljavljati v izvr

ZIZ izrecno predpisuje, da je dolžnikovo redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi ugovor, ta pa mora biti vložen v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi. Če bi zakonodajalec želel urediti drugačen položaj dolžnika po določbi 134. člena ZIZ, bi jasno in nedvoumno dopustil daljši rok za vložitev ugovora. Vendar ZIZ v nobeni določbi ne podaljšuje ugovornega roka, ki je zakonski rok in nepodaljšljiv.

Pravni termin, da se "...predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika..." zavrne, se v skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ nanaša na dejanski stan, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče prve stopnje je tako odločalo o nečem drugem, kot je bilo predlagano.

Postopek po 134. členu ZIZ ni samostojen postopek, kot zmotno pojasnjuje sodišče prve stopnje, ampak je neposredno povezan s postopkom izvršbe zoper dolžnika, saj se nanaša na neizpolnitev obveznosti po sklepu o izvršbi zoper dolžnika. Drugega postopka brez prvega sploh ne more biti, pri čemer se tudi z drugim postopkom zasleduje poplačilo upnika glede obveznosti zoper dolžnika.

V konkretnem primeru je upnik v predlogu po 134. členu ZIZ oziroma njegovi dopolnitvi navedel, da za poplačilo svoje terjatve niti od svojega dolžnika A. A. niti od delodajalca ni prejel še ničesar, delodajalec pa mu podatkov o plači A. A. ni posredoval, zato uveljavlja od njega celotno terjatev po sklepu o izvršbi zoper A. A. S takimi navedbami je upnik zadostil svojemu trditvenemu bremenu za izdajo sklepa po 134. členu ZIZ in se je breme zatrjevanja ter dokazovanja, da sklepa o izvršbi zoper A. A. iz upravičenih razlogov ni mogel izvršiti, prevalilo na dolžnika – delodajalca, ki razpolaga z vsemi potrebnimi podatki v zvezi z delovnim razmerjem svojega zaposlenega. Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je delodajalec odgovoren le za opuščeno odtegnitev plače, ki je neupravičeno ni opravil v času, ko je bil dolžnik zaposlen pri njem, pri čemer to velja tudi v primeru, če dolžniku sicer preneha delovno razmerje, vendar delodajalec o tem sodišča ne obvesti, nato pa se dolžnik pri istem delodajalcu ponovno zaposli. Delodajalec torej dolguje upniku le tiste zneske, ki jih skladno s sklepom o izvršbi neutemeljeno ni odtegnil od plače in jih nakazal upn