VSC sodba I Cpg 13/2016

1. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
2. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo II Pg 133/2015 z dne 18. 9. 2015 izreklo: “I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 30. 12. 2014, VL 181244/2014 ostane v veljavi tako, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 3.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 27. 12. 2014 dalje do plačila, v osmih dneh in pod izvršbo. II. Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške pravdnega postopka v znesku 175,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.”

2Zoper to sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma, da sodbo sodišča spremeni, tako da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr.št. VL 181244/2014 z dne 30. 12. 2014 razveljavi tudi v naložitvenem delu.

3Tožena stranka ni priglasila stroškov pritožbe.

4Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna in zakonita.

5.Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6Pritožba ni utemeljena.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tem gospodarskem sporu za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP) in to pritožbeno ni sporno. Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti pa se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8Navedeni razlogi po prvem odstavku 458. člena ZPP so tudi razlogi, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje v delu, kolikor jo izpodbija pritožba (prvi odstavek 350. člena ZPP).

9V pritožbi je pritožnica A. d.d. sporočila, da je prvotno tožena stranka B. C. d.d. bila 5. 10. 2015 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k pritožnici, tako da je s tem prvotno tožena stranka kot pravna oseba prenehala, vendar je pritožnica hkrati sporočila, da kot univerzalna pravna naslednica prevzema postopek, zato pritožbeno sodišče pritožnico šteje kot pravno naslednico prvotno tožene stranke, ki je s tem izkazala tudi pravni interes za pritožbo. Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka pa ima naravo procesnega sklepa, zoper katerega ni pritožbe, zato je pritožbeno sodišče smelo nadaljevati postopek z obravnavo pritožbe.

10V sporih majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje tako in kolikor ga ugotovi sodišče prve stopnje.

11Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje: -tožeča stranka je sodni izvedenec in cenilec za gozdarstvo, ki lahko skladno s pooblastilom oziroma licenco ceni le gozdna zemljišča; - da je svoje storitve ponujala različnim strankam, med drugim tudi toženi stranki, s katero do tedaj še ni sodelovala; - da je uslužbenka tožene stranke M. G. 30. 9. 2014 tožeči stranki poslala seznam parcel, ki jih je potrebno oceniti z navodilom, naj čim prej pristopi k realizaciji (priloga A2); - da je tožeča stranka toženi stranki dne 15. 10. 2014 v elektronskem sporočilu navedla, da znaša končna cena 12.000,00 EUR in U. T., zaposlena pri toženi stranki, je po e-mailu odgovorila tožeči stranki, da je cena previsoka, vendar pa iz izjave z dne 18. 11. 2014 (A7 listina), ki jo je sestavila tožena stranka, izhaja, da bo tožeča stranka podpisala dogovor o poslovnem sodelovanju za izdelavo cenitvenega poročila na nepremičninah (gozdnih parcelah), katere končni strošek bo znašal 12.000,00 EUR in je tako bilo med pravdnima strankam dogovorjeno, da znaša cena za izdelavo cenitvenega poročila 12.000,00 EUR; - da Pogodbe o poslovnem sodelovanju sedaj pravdni stranki nista pisno sklenili, tožena stranka pa je na podlagi ustnega dogovora že plačala 8.800,00 EUR, preostali znesek pa je predmet tega postopka; - da je tožeča stranka skladno z edinim navodilom, da naj takoj pristopi k cenitvi vrednosti gozdnih nepremičnin takoj začela z delom in po proučitvi vseh podatkov ugotovila, da ni vseh 88 parcel gozdnih (temveč samo 71), vendar to zanjo ni bilo nič nenavadnega, saj je kot cenilec za gozdarstvo navajena, da ne more vsega ocenit; - da je negozdne parcele označil v tabelah na strani 6 in 7 cenitvenega poročila (4. kolona tabele) s pristavkom, da se na teh parcelah nahajajo stavbe, njive, travniki in kmetijska zemljišča, kar vse res izhaja iz cenitvenega poročila (listina A1); - da v cenitvenem poročilu ni bila cenjena lesna masa, temveč vrednost gozdnih parcel in je slednje razvidno tudi iz tabel na straneh 48 do 50 cenitvenega poročila; - da je originalni izvod cenitve bil toženi stranki dostavljen 11. 12. 2014, kot izhaja iz elektronske korespondence v prilogi A4 (e-mail z dne 11. 12. 2014 ob 20.34 uri) in kot je izpovedala U. T.; - da je 10. 12. 2014 toženi stranki v prilogi elektronske korespondence posredovala račun za plačilo preostanka zneska do 12.000,00 EUR (priloga A4), tožena stranka pa je naslednji dan odgovorila, naj tožeča stranka 11. 12. 2014 izroči originalni izvod cenitve hkrati z računom za plačilo preostanka dogovorjene cene z rokom plačila 15 dni po prejemu cenitve (priloga A4), kar je tudi storila in skladno z navodilom tožene stranke dne 11. 12. 2014 izdala račun št. ... v znesku 3.200,00 EUR (priloga A5), kar je sedaj vtoževani račun; - da je tožena stranka prerekala tudi višino tožbenega zahtevka in navedla, da cena za cenitveno poročilo bistveno odstopa od cen, ki jih v primerljivih primerih zaračunavajo drugi sodni cenilci, vendar tožena stranka teh sicer pavšalnih navedb dokazno ni podprla.

12Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje presodilo, da materialno pravno podlago predstavljajo določila Obligacijskega zakonika (OZ) o podjemni pogodbi, s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen OZ).

13Sodišče prve stopnje je presodilo, da sta pravdni stranki dogovorili vse elemente podjemne pogodbe, kljub temu, da ni bila sklenjena v pisni obliki. Pisna oblika niti ni pogoj za veljavnost podjemne pogodbe.

14Da je tožeča stranka po oceni sodišča v tem delu prepričljivo zavrnila vse ugovore tožene stranke iz dopisa v zvezi z zavrnitvijo računa z dne 24. 12. 2014 (priloga B 1) in sicer: - da tožeča stranka na računu ni navedla, da je opravila cenitev gozdih parcel; - da je cenitev izdelana za 71 parcel, na naročilu in računu pa je navedenih 88 parcel; - da je v tabeli 1 cenitvenega poročila pri več parcelah napačno naveden opis, se ne ujema površina parcel in gozdov ter se napačno navedene številke parcel in - da podlaga za cenitev poročila ni pogodba s toženo stranko.

15Tožeča stranka je izpolnila svojo obveznost in izdelala cenitveno poročilo, v katerem je ocenila vrednost gozdnih nepremičnin, tožena stranka pa svoje obveznosti plačila ni izpolnila v celoti. Od dogovorjenih 12.000,00 EUR plačila je tožena stranka plačala 8.800,00 EUR, tako da tožeči stranki dolguje še 3.200,00 EUR. Tožeča stranka utemeljeno vtožuje tudi plačilo zamudnih obresti. Tožena stranka je račun prejela skupaj s cenitvenim poročilom 11. 12. 2014, na računu pa je naveden datum zapadlosti (26. 12. 2014). Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev; če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti pa dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (299. člen in 378. člen OZ).

16Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava je v celoti neutemeljen in ne more biti uspešen, kolikor pritožba meni, da so za pravilno presojo v sporni zadevi ključne naslednje navedbe strank: - tožeča stranka zatrjevala, da je bila med pravdnim strankama sklenjena podjemna pogodba, s katero se je tožeča stranka zavezala izdelati cenitev nepremičnin, in da je cenitev teh parcel skladno z naročilom tožene stranke tudi izvedla, tožena stranka pa se je zavezala za cenitev plačati 12.000,00 EUR (tožeča stranka je torej zatrjevala in dokazovala obstoj dejstev opredeljenih v določbi 619. člena OZ v zvezi s 15. členom OZ (sklenitev pogodbe) ter 626. člena OZ (izvedba skladno z vsebino pogodbe); - tožena stranka pa je zatrjevala, da med tožečo in toženo stranko ni prišlo do sklenitve podjemne pogodbe, saj tožeči stranki pred začetkom cenitvenih del nikoli ni dala naročila za cenitev (vse bistvene sestavine najemne pogodbe opredeljene v 619. in 15. člena OZ niso bile sklenjene), oziroma, da ima predloženo cenitveno poročilo (v kolikor štejemo, da je bila pogodba sklenjena s predložitvijo seznama parcel 30. 9. 2014) takšne stvarne napake, da ga ni mogoče uporabiti oziroma ga ni mogoče uporabiti za namen za katerega je bila cenitev pridobljena in da napake kljub pozivu niso bile odpravljene, zaradi česar tožena stranka ni dolžna plačati še dodatnih 3.200,00 EUR (določbe 626. člena OZ v zvezi s 633. - 639. člena OZ).

17Pritožba zmotno meni, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je med pravdnima strankama bila sklenjena podjemna pogodba, saj je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo, da je pooblaščena uslužbenka tožene stranke dala naročilo tožeči stranki za izdelavo cenitvenega poročila in da je ta začela naročilo izvajati, četudi cena tedaj še ni bila določena in ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, je podjemna pogodba bila sklenjena.

18Cena ni bistvena sestavina pogodbe, pač pa plačilo, in v tem postopku ni zatrjevano, da je bil dogovor o brezplačno izvedeni storitvi, zato je bila podjemna pogodba sklenjena že z oddajo naročila dne 30. 9. 2014. Kot izhaja iz drugega odstavka 642. člena OZ v primeru, če plačilo ni določeno s pogodbo, tega določi sodišče ali drugače povedano, ob sklenitvi pogodbe ni nujno, da je določena cena dela.

19Ker je po povedanem podjemna pogodba bila sklenjena, so vsa pritožbena navajanja, da temu ni tako, zmotna , poleg tega pa pritožba sama pritrdi, da je 18. 11. 2014 bila med strankam določena tudi cena podjema na znesek 12.000,00 EUR, kar pomeni le, da je ni bilo potrebno določati po sodišču.

20Tudi pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravno relevantnih navedb tožene stranke glede stvarnih napak opravljenega dela tožeče stranke in da je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen, saj je sodišče prve stopnje podalo razloge glede na ugovore , ki jih je imela tožena stranka, ko je pojasnilo, da jih je tožeča stranka uspela argumentirano zavrniti, tako da se mu ni pripetila očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

21Pritožba meni, da bi moralo sodišče prve stopnje samo opraviti pravno kvalifikacijo očitanih stvarnih napak in nato presoditi o njihovi utemeljenosti, vendar pritožba spregleda, da je za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov pri podjemni pogodbi predpisan natančen postopek in naročnik del mora ne le pravočasno uveljavljati stvarne napake skladno s prvim odstavkom 633. člena OZ (Naročnik je dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika), temveč mora izbrati tudi jamčevalne zahtevke, najprej ima pravico zahtevati odpravo napak ( 637. člen OZ) in izjemoma, če ima delo takšne napake, da se ne dajo odpraviti, takoj odstopiti od pogodbe (638. člen OZ). Če podjemnik ne odpravi napake v roku, ki mu je bil dan, lahko naročnik po lastni izbiri odpravi napako na njegov račun ali zniža plačilo ali pa odstopi od pogodbe (639. člen OZ).

22Odločitev o tem, kako bo skladno z veljavno ureditvijo jamčevalnih zahtevkov, le-te uveljavljal, je na strani naročnika in le odstop od pogodbe je možen z enostransko izjavo volje, tožena stranka pa ni dokazala, da bi od pogodbe odstopila. Ostale jamčevalne zahtevke pa je dopustno uveljavljati po sodni poti z oblikovalno tožbo in tožena stranka ni niti zatrjevala, da bi vložila tožbo na plačilo zaradi odprave napak na račun podjemnika niti da bi vložila tožbo na znižanje plačila.

23Tožena stranka ni med postopkom vložila nasprotne oblikovalne tožbe, zato so sedaj pritožbena sklicevanja na to, kako bi moralo sodišče prve stopnje samo opraviti materialno pravno kvalifikacijo navedb tožene stranke povsem zmotna.

24Kolikor pa pritožba meni, da bi sodišče prve stopnje moralo njene navedbe glede stvarnih napak obravnavati kot ugovor znižanja plačila po drugem odstavku 635. člena OZ, pa bi morala tudi to konkretno navesti in pri tem pojasniti, da je tožeči stranki pravočasno grajala napake in da zato v zvezi z njenim zahtevkom na plačilo uveljavlja ugovor znižanja plačila in ta ugovor tudi dokazati, vendar tožena stranka ves čas postopka takih konkretnih in dokazno podprtih navedb ni zmogla.

25Izpodbijana sodba ima po mnenju pritožbenega sodišča razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče v celoti pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku ugodilo.

26Pritožba ni obrazloženo izpodbijala izreka o stroških postopka, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti zmotne uporabe materialnega prava (350. člen ZPP).

27Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

28Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila, zato se pritožbenemu sodišču glede njih ni bilo potrebno izrekati. Odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi in razjasnitvi zadeve, zato mora tožeča stranka sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).