VSC sklep II Ip 198/2016

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod I. točko izreka ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo vsa opravljena izvršilna dejanja, pod II. točko izreka pa odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Celju pri nepremičninah, na katerih je bila dovoljena izvršba, odredi izbris zaznambe sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju pod In 702/2013 z dne 12. 11. 2013 in na podlagi tega sklepa vknjiženih hipotek.

2Zoper tak sklep se pritožuje kupec ene izmed nepremičnin, ki mu je na drugi javni dražbi 22. 1. 2016 kot najboljšemu ponudniku bila tudi domaknjena. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker kupcu kljub pisno obrazloženi prošnji za vpogled v spis ni omogočila vpogled v umik predloga za izvršbo in morebitne predloge, s čimer bi mu omogočila preveriti pravilnost izpodbijanega sklepa ter sestavo ustrezne pritožbe. Sklep sodišča prve stopnje je tudi nejasen in brez razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje odstopilo od stališč ustavnega sodišča v zadevah Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 in Up-77/04-43 z dne 11. 10. 2006 in na njihovi podlagi ustaljenega stališča sodne prakse, da je v primeru umika predloga za izvršbo po uspešno opravljeni javni dražbi kupčev pravni položaj lahko odvisen le od zakonitosti javne dražbe, od morebitno potrebne odobritve pravnega posla in od plačila kupnine. Ne more pa biti odvisna od kakšne naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti, saj bi ustavitev in razveljavitev izvršilnih dejanj bila v nasprotju z drugim odstavkom 76. člena ZIZ in bi posegla v kupčevo pričakovano pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice tj. z domikom. Kupčev pravni položaj pričakovanja pridobitve lastninske pravice je nastopil z domikom, ki je bil razglašen na drugi javni dražbi in ne more biti odvisen od pisnega odpravka sklepa o domiku. Razlogovanje sodišče prve stopnje, da kupčevo pričakovanje ne more uživati sodnega varstva, je tako napačno, saj je učinek domika nastopil z njegovo razglasitvijo in ni odložen do izdaje pisnega odpravka sklepa o domiku, ki nima konstitutivnega učinka. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni razvidno, da dražba ni bila pravilno izpeljana, prav tako pa ne izhaja, da sta upnik in dolžnik dražbo pravočasno in ustrezno preprečila, in sicer dolžnik s poplačilom dolga prve dražbe in nato upnik s posledičnim umikom predloga za izvršbo pred dražbo. Plačilo terjatve in umik predloga za izvršbo po opravljeni uspešni dražbi in razglasitvi sklepa o domiku ne more biti razlog za ustavitev izvršilnega postopka in razveljavitev izvršilnih dejanj. Sklep o domiku je mogoče razveljaviti zgolj iz razloga nepravilnosti pri opravi javne dražbe, ne pa iz razloga, ker je upnik umaknil predlog za izvršbo po razglasitvi sklepa o domiku nepremičnine, ker bi se s tem poseglo v pričakovano pravico kupca, kar bi pomenilo kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. in 67. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe ZIZ, ni upoštevalo jasnih in večkrat zavzetih stališč Ustavnega sodišča RS in ustaljene sodne prakse, posledično pa je napačno in nepopolno ugotovilo pravno odločilna dejstva ter zagrešilo več bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in naložitev sodišču prve stopnje, da nadaljuje postopek z izdajo ustreznih sklepov v zvezi s kupčevo pridobitvijo lastninske pravice, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba je utemeljena.

4V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na drugi javni dražbi nepremičnin, ki je bila opravljena 22. 1. 2016, posamezne nepremičnine domaknilo kupcem R. Š., G. M., P. G. in M. Š.. Pisni odpravki sklepa o domiku niso bili izdani, saj je upnik z vlogo z dne 28. 1. 2016 sodišču sporočil, da umika predlog za izvršbo v celoti, ker je dolžnik dolg poravnal. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o tem, ali naj na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo kljub opravljeni drugi javni dražbi in domiku posameznih nepremičnin kupcem ustavi izvršilni postopek in razveljavi opravljena izvršilna dejanja, upoštevalo odločbi Ustavnega sodišča Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 in U-I-93/03-26 z dne 18. 11. 2004 ter ločeno mnenje dr. Dragice Wedam Lukić na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-77/04 z dne 25. 10. 2006. Pri tem je sodišče prve stopnje v 3. točki obrazložitve pravilno povzelo, da iz odločbe Ustavnega sodišča Up-35/98 izhaja, da kupec na javni dražbi pridobi lastninsko pravico na nepremičnini šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine. Z domikom, ki je le eno izmed pravno odločilnih dejstev v postopku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, kupec nepremičnine na javni dražbi še ne postane lastnik nepremičnine, pač pa je v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana. V 14. točki obrazložitve odločbe Up-35/98 je Ustavno sodišče navedlo, da sklep o domiku še ne pomeni pridobitve lastninske pravice, pomeni pa naslov za pridobitev le-te - podobno kot je npr. pogodba naslov za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ne pomeni pa še pridobitve lastninske pravice. Ima pa kupec že na podlagi pogodbe določene pravice, ki izhajajo iz pravnega posla in so iztožljive. V obdobju od sklenitve pravnega posla do vpisa v zemljiško knjigo je kupec v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana. Tudi pravna teorija stoji na stališču, da gre za pričakovanje (pričakovalno pravico) vedno takrat, kadar poteka pridobitev pravice v več časovno medsebojno ločenih stopnjah. Med visečnostjo prodajalec ne sme z ničemer ovirati nastopa pogoja. Kupec pa ima zavarovan položaj tudi pri izvršbi. Podobno je s pravnim položajem kupca nepremičnine po končani javni dražbi v izvršilnem postopku, ko sodišče razglasi, da je nepremičnina domaknjena najboljšemu ponudniku. Visečnost njegovega pravnega položaja je tedaj odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti položitve kupnine. Ne more pa biti odvisna od kake druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi taka razveljavitev v nasprotju z drugim odstavkom 68. člena ZIP (sedaj drugim odstavkom 76. člena ZIZ) poseglo v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, to je z domikom. Ustavno sodišče je tako v 17. točki obrazložitve odločbe Up-35/98 izrecno navedlo, da sodišče ni kršilo dispozitivnosti strank s tem, ko ni ustavilo postopka in razveljavilo izvršilnih dejanj na podlagi umika predloga za izvršbo, danih po opravljeni javni dražbi in razglašenem domiku ter da tega ne bi smelo storiti, ker bi s tem v nasprotju z zakonom poseglo pridobljeno pravico kupca.

5V odločbi U-I-93/03-26 z dne 18. 11. 2004, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, je Ustavno sodišče v drugem odstavku 12. točke obrazložitve (ob presojanju ustavnosti drugega odstavka 188. člena ZIZ, ki določa, da če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati, razpiše sodišče drugi narok, na katerem se sme nepremičnina prodati pod ugotovljeno vrednostjo, vendar ne za manj kot za polovico te vrednosti), med drugim zapisalo, da ima dolžnik še ves čas izvršilnega postopka do pravnomočnosti sklepa o izročitvi možnost, da poplača svojo terjatev in doseže ustavitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Vendar, ker se Ustavno sodišče v odločbi U-I-93/03-26 ni izrecno ukvarjalo z vprašanjem razmerja med kupcem nepremičnine na javni dražbi in lastninsko pravico dolžnika, temveč z razmerjem varstva upnikove pravice do poplačila in dolžnikove pravice do zasebne lastnine, sklicevanje na ta zapis Ustavnega sodišča ni ustrezno. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi, da je Ustavno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da je v izvršilnem postopku poseg v lastninsko pravico dolžnika nujen in dopusten zaradi samega namena izvršilnega postopka tj. poplačila upnika. Iz odklonilnega ločenega mnenja sodnice dr. Dragice Wedam Lukić v zadevi Up-77/04, ki se mu pridružuje sodnica dr. Mirjam Škrk, jasno izhaja, da takoj ko je upnik v celoti poplačan, ni več razloga iz 23. člena Ustave za poseg v lastninsko pravico dolžnikov. Omenjeni (takratni) ustavni sodnici pa sta zavzeli tudi stališče, da je kupec sicer v trenutku, ko je bil izdan sklep o domiku, lahko upravičeno pričakoval, da bo postal lastnik kupljene nepremičnine, vendar to samo po sebi ne pomeni, da bi moralo njegovo pričakovanje uživati stvarnopravno varstvo. Pri tem sta izrazili mnenje, da pomeni za dolžnika izguba lastninske pravice na nepremičnini, v kateri prebiva, večjo izgubo, kot meni za kupca izjalovitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik te nepremičnine, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi, da je mogoče v izvršilnem postopku prodati nepremičnino tudi precej pod ocenjeno vrednostjo. Omenjeni nekdanji ustavni sodnici tako nista videli ustavno utemeljenega razloga za to, da bi bilo treba dati kupčevi pravici prednost pred pravico dolžnikom. Kolikor je bil kupec zaradi upravičenega pričakovanja, da bo pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, prikrajšan, pa lahko zahteva od dolžnika povračilo škode po splošnih pravilih.

6Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je razvidno, da se je sodišče prve stopnje pri odločanju o upnikovem umiku predloga za izvršbo oprlo predvsem na povzeto odklonilno ločeno mnenje nekdanjih ustavnih sodnic dr. Dragice Wedam Lukić in dr. Mirjam Škrk, čeprav je tudi z odločbo Up-77/04-43 z dne 25. 10. 2016 Ustavno sodišče z odločbo, ki jo je sprejela oz. zanjo glasovala večina ustavnih sodnikov, jasno zavzelo stališče, da lahko v upravičeno pričakovanje kupca nepremičnine na javni dražbi vpliva le njegova neizpolnitev obveznosti položitve kupnine ali nezakonitost javne dražbe (11. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS Up-77/04) in da zato pomeni ustavitev izvršilnega postopka in razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj zaradi upnikovega poplačila po tem, da je bil sklep o domiku že pravnomočen, nedopusten poseg v pritožnikovo pričakovalno pravico, ki ima podlago v 33. členu Ustave.

7Pritožbeno sodišče je pri tem upoštevalo tudi spremembo ZIZ, ki jo je prinesel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki je spremenil določbo 189. člena ZIZ tako, da zoper sklep o domiku ni več (posebne) pritožbe in se ga lahko izpodbija šele s pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnine. To v praksi pomeni, da sklep o domiku postane pravnomočen šele takrat, ko postane pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, vendar pritožbeno sodišče meni, da je kupčev pravni položaj v skladu z odločbo Ustavnega sodišča Up-35/98 varovan že od razglasitve sklepa o domiku in je lahko od takrat naprej (torej od same razglasitve na naroku) odvisen le od zakonitosti javne dražbe, pridobitve odobritve pravnega posla pri upravni enoti (kadar gre za prodajo kmetijskih zemljišč) ter od plačila kupnine. Kot utemeljeno navaja pooblaščenka v pritožbi, je temu stališču tudi sledila sodna praksa, ki je razvidna iz odločb, ki jih citira v pritožbi in sicer je v sklepu I Ip 4164/2010 z dne 29. 12. 2010 Višje sodišče v Ljubljani zavzelo stališče, da plačilo terjatve in umik predloga za izvršbo po odpravljeni pisni odločbi in razglasitvi sklepa o domiku ni razlog za razveljavitev sklepa o domiku ter da je sklep o domiku možno razveljaviti zgolj iz razlogov nepravilnosti pri opravi javne dražbe, ne pa zaradi umika predloga za izvršbo po razglasitvi sklepa o domiku nepremičnine. Višje sodišče v Kopru je v sklepu I Ip 165/2009 z dne 12. 5. 2009 zapisalo, da je po opravljeni javni dražbi visečnost kupčevega pravnega položaja lahko odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti pridobitve potrebne odobritve pravnega posla in plačila kupnine, ker sklep o domiku pomeni le ugotovitev izvršilnega sodišča, da je prišlo do prodaje nepremičnine in da je bila prodaja opravljena v skladu s predpisi oziroma pogoji za prodajo, saj jo je mogoče izpodbijati le zaradi kršitve predpisov o prodaji. Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 1899/2013 z dne 20. 8. 2014 pa izhaja, da je sklep o domiku mogoče izpodbijati le zaradi morebitnih kršitev predpisov o prodaji oziroma z navedbami, da je bila izvršba zaradi poplačila končana že pred opravo javne dražbe. Višje sodišče v Mariboru pa je v sklepu I Ip 497/2013 z dne 9. 5. 2013 izpostavilo tudi, da je pri presoji potrebe po varovanju kupčeve pričakovalne pravice odločilna okoliščina, kdaj je prišlo do poplačila upnika, saj se že s samim poplačilom upnikove terjatve izvršilni postopek konča in o tem v skladu z določbami ZIZ ni potrebno izdati posebnega sklepa. Vse pristojnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma nadaljnje vodenje postopka, razen odločanja o stroških, s trenutkom poplačila prenehajo. Če je dolžnik v celoti poplačal svoj dolg do upnika pred opravo javne dražbe, je s tem izvršilni postopek končan in sodišče z dosegom cilja in namena izvršbe nima več podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj tj. opravo javne prodaje nepremičnine. V tem primeru ni mogoče kupcu na javni dražbi podeliti pričakovalno pravico.

8Ker pa v predmetni zadevi iz upnikovega umika predloga za izvršbo in iz spisovnega gradiva ni razvidno, kdaj je prišlo do popolnega poplačila upnikove terjatve v predmetni izvršbi, je odločitev prvostopenjskega sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka in razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj preuranjena. Pritožba tako utemeljeno izpostavlja, da iz sklepa in zapisnika o drugi javni dražbi ne izhaja, da bi upnik in dolžnik dražbo pravočasno in ustrezno preprečila s poplačilom dolga pred dražbo in nato upnik s posledičnim umikom predloga za izvršbo. Prav pa ima pritožba tudi, da učinek domika nastopi že z njegovo razglasitvijo in da pisni odpravek sklepa o domiku ni odločilen za nastanek pričakovalne pravice.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi kupca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. in 355. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

10V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upnika pozvati, naj določno opredeli, kdaj je prišlo do poplačila njegove terjatve, da bo lahko najprej ugotovilo, ali je z izdajo sklepa o domiku na naroku za drugo javno dražbo kupec pridobil pričakovalno pravico ali ne. V primeru, da je kupec pridobil pričakovalno pravico, pa bo moralo pri odločanju o predlogu oziroma umiku predloga za izvršbo upoštevati zgoraj izpostavljene odločbe Ustavnega sodišča RS ter nadaljevati s postopkom tako, da bo izdalo sklep o domiku ter v primeru, če bodo kupci plačali kupnino v roku, določenem v odredbi za prodajo nepremičnine (tj. v roku 30 dni od vročitve pisnega odpravka sklepa o domiku), izdati tudi sklep o izročitvi nepremičnin kupcem.

11, Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.