VSL sklep I Cp 1099/2016

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog Z. S. in L. S. za izdajo popravnega sklepa o dedovanju, zavrže.

2Zoper sklep sta predlagatelja vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pojasnjujeta, da sta predlog vložila zaradi nezmožnosti vknjižbe lastninske pravice na stanovanju, ki je bilo predmet sklepa o dedovanju, saj prvotni sklep ne vsebuje popolnih zemljiškoknjižnih podatkov, glede na to, da se je v tem času na stavbi vzpostavila etažna lastnina. Stanovanje sta kupila v letu 2013, sedaj bi se želela še vpisati v zemljiško knjigo. Pri večkratnih zaporednih prenosih pa je vpis dovoljen le, če zadnji pridobitelj pravice, ki zahteva vknjižbo pravice neposredno v svojo korist, zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika (drugi odstavek 150. člena ZZK-1). Da bi bil predlagani vpis dovoljen, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 148. člena ZZK-1, med drugim mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, kar pa v konkretnem primeru v sklepu o dedovanju ni. Izpostavlja še, da zapuščinska sodišča, tudi Okrajno sodišče v Grosupljem, v tovrstnih primerih, ob smiselni uporabi 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP, izdajajo popravne ali dopolnilne sklepe.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni podlage za izdajo popravnega sklepa po 328. členu v zvezi s 332. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Sodišče s popravnim sklepom kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe ali sklepa z izvirnikom. Za to pa v konkretnem primeru ne gre. V sklepu o dedovanju Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Grosupljem D 235/79 z dne 8. 10. 1979, do takšnih napak, pomot ali pomanjkljivosti ni prišlo. Tudi ni podlage za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju, saj bi ta prišel v poštev le, če sodišče v sklep o dedovanju ne bi vključilo vsega znanega premoženja.

5Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju odredi zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti, da se v zemljiški knjigi opravijo potrebni vpisi glede nepremičnine (216. člen ZD). Tako je postopalo zapuščinsko sodišče tudi v konkretnem primeru in že odredilo vknjižbo lastninske pravice v korist (edine) dedinje M. B., pri tem pa še pojasnilo, da se bo vknjižba opravila po vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi.(1) Ta je sedaj vzpostavljena, tudi za stanovanje, ki je bilo predmet sklepa o dedovanju in zapuščinsko sodišče je dolžno po uradni dolžnosti odrediti vse potrebno, da se v zemljiški knjigi opravi vknjižba lastninske pravice na podlagi navedenega sklepa o dedovanju.(2)

6Pravilno in zakonito torej sodišče prve stopnje predlogu za izdajo popravnega sklepa ni ugodilo. Predlog za njegovo izdajo bi moralo zaradi neutemeljenosti sicer zavrniti, ne pa zavreči, ker pa je takšna odločitev za pritožnika ugodnejša od zavrnitve njunega predloga, pritožbeno sodišče v odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo. Pritožbo je zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------

Op. št. (1): Glej točko II sklepa o dedovanju.

Op. št. (2): Tako pa postopati tudi zapuščinski zadevi po pokojni M. B. (po podatkih iz predloga, umrli ... 2012).