UPRS sodba in sklep IV U 71/2015

I. Tožba zoper sklep Uradniškega sveta, Posebne natečajne komisije, številka 01300-4/2015/47 z dne 4. 3. 2015 se zavrne.
II. Tožba zoper sklep Uradniškega sveta, Posebne natečajne komisije, številka 01300-4/2015/43 z dne 4. 3. 2015 in sklep Vlade RS s 25. redne seje z dne 5. 3. 2015 se zavrže.
III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1S sklepom Uradniškega sveta, Posebne natečajne komisije št. 01300-4/2015/47 z dne 4. 3. 2015, je odločeno, da kandidat dr. A.A. (tožnik v tem sporu), izpolnjuje natečajne pogoje, glede na svojo strokovno usposobljenost pa ni primeren za položaj generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju URSVHVVR). V obrazložitvi navaja četrti odstavek 60. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), ki določa, da javni natečaj za položaje generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, predstojnikov vladnih služb in načelnikov upravnih enot izvaja posebna natečajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje uradniški svet. Ugotovljeno je, da tožnik izpolnjuje vse natečajne pogoje za ta položaj, zato ga je komisija uvrstila v izbirni postopek, v katerem je ocenila primernost kandidata glede na njegovo strokovno usposobljenost. Ta je bila preverjena na podlagi Standardov strokovne usposobljenosti (v nadaljevanju Standardi), z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položaj v državni upravi, številka 01300-9/2013/3 z dne 9. 12. 2013, ki veljajo od 1.1. 2014. Komisija postopa po določenih korakih, ki jih v obrazložitvi podrobno navaja. Dne 1. 1. 2014 so začeli veljati novi Standardi, ki so bistveno zahtevnejši glede elementa „kakovost izkušenj pri delu, vodenju in upravljanju“ in zahtevajo vsaj 3 leta vodstvenih izkušenj (prej 1 leto), ki so vsaj podobnega obsega, kot je vodenje organa, za katerega teče postopek. Opisuje delo tega organa, število zaposlenih, opis del in nalog, velikost proračuna za izvajanje nalog, strukturno sestavo, število in vrsto obravnavanih zadev, zastopanje Republike Slovenije pri delu na ravni EU, ob uveljavitvi strokovnih standardov pri oblikovanju in izvajanju politike na nacionalni ravni.

2Glede na navedeno, tožnik ni izkazal primerljivih vodstvenih izkušenj. Na razgovoru je pojasnil, da v dosedanji karieri še ni zasedal primerljivega delovnega mesta. Bil je 7 let namestnik generalnega direktorja Veterinarske uprave Republike Slovenije, kjer je bil zadolžen za področje veterinarskega javnega zdravstva in nadzora živil in je vodil oddelek s približno 10 zaposlenimi. Generalnega direktorja ni nadomeščal v obsegu, da bi se lahko govorilo o skupno treh letih delovnih izkušenj, prav tako ne gre za primerljiv obseg zahtevnosti vodenja z razpisanim delovnim mestom generalnega direktorja. Vodstvenih izkušenj kandidata ni mogoče primerjati z vodenjem tako zahtevnega in velikega organa, kot je URSVHVVR, tako z vidika tipa, kot števila procesov dela, zaposlenih in strank.

3S sklepom prvotožene stranke številka 01300-4/2015/43 z dne 4. 3. 2015 je odločeno, da dr. B.B. izpolnjuje natečajne pogoje in je glede na svojo strokovno usposobljenost primeren za položaj generalnega direktorja URSVHVVR. V obrazložitvi so podrobno navedeni dejanski in pravni razlogi odločitve, ki jih sodišče v sodbo ne povzema.

4Kot izhaja iz sporočila za javnost Urada Vlade RS za komuniciranje, ki ga je predložil tožnik, je tretjetožena stranka s sklepom sprejetim na 25. redni seji 5. 3. 2015 imenovala dr. B.B. za generalnega direktorja URSVHVVR.

5Tožnik se v obsežni tožbi zoper izpodbijano odločbo in sklep sklicuje na določbe tretjega odstavka 49. člena Ustave, po kateri je vsakemu pod enakimi pogoji, dostopno vsako delovno mesto. Ta se ne uresničuje neodvisno od ureditve po ZJU. Zaveda se, da določba 49. člena Ustave zagotavlja vsakemu le dostopnost do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji, ne pa tudi vnaprejšnje pravice, da bo na razpisano delovno mesto izbran. Tožbo vlaga tudi iz razloga kršitve šestega odstavka 65. člena ZJU: ker so bili na seznam primernih kandidatov uvrščeni kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev za položaj, sam pa na ta seznam ni bil uvrščen (prvi odstavek 64. člena ZJU), s tem mu je bila odvzeta ustavna pravica po 49. členu Ustave; ker je natečajna komisija ugotovila, da po strokovni usposobljenosti ni primeren za položaj, sam pa meni, da je; ker je bil v natečajnem postopku izbran kandidat, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na položaj; ker je sklep zelo pomanjkljivo in napačno obrazložen; ker je prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja oziroma izbirnega postopka. Meni, da je tožena stranka neprimerno strokovno usposobljenost tožnika nepravilno presodila in neutemeljeno po posameznih sklopih standardov in metodah določenih s Standardi. V upravnosodni praksi se je glede tega izoblikovalo dvoje stališč, da je strogost sodne presoje zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu lahko različna v odvisnosti od vrste javnopravne zadeve in da mora biti sodna presoja zakonitosti zadržana glede pogojev oziroma kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali aktivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisanega položaja mesta javnega uslužbenca. Tako je prišlo do zlorabe tega instituta s strani tožene stranke.

6V nadaljevanju navaja svojo celotno profesionalno kariero in izobrazbo, sklicuje se na glavno avtorstvo in vodstvo projektne skupine za pripravo treh predlogov zakonov (ene obsežne spremembe Zakona o veterinarstvu 1999, popolnoma novega Zakona o veterinarstvu 2001 in celotnega Zakona o veteranskih merilih skladnosti 2005). Kot samostojni avtor je pripravil več kot 100 predlogov podzakonskih predpisov s področja varne hrane. Vodil je projektno skupino priprave primerjalnih tabel zakonodaje s področja veterine in varnosti hrane, s katerimi je Republika Slovenija demonstrirala v EU harmonizirano zakonodajo na področju veterine in varne hrane.

7Navaja določbe 4. in 7. člena Poslovnika o delu posebnih natečajnih komisij (v nadaljevanju Poslovnik). Prej je bila imenovana posebna natečajna komisija v sestavi, med katerimi je bil kot član tudi dr. B.B. Komisija je bila enaka že v izbirnem postopku leta 2013, ko je kandidiral na javni natečaj. Imenovanje je bilo v nasprotju z določbami ZJU, ker ta dovoljuje, da se v natečajno komisijo lahko imenujejo le člani Uradniškega sveta, uradniki in strokovnjaki s področja javne uprave, upravljanja s kadrovskimi viri in s področja, na katerem bo uradnik opravljal vodstvene naloge. Predstavnik sindikata se lahko imenuje v posebno natečajno komisijo le, če je član Uradniškega sveta. S tem je bila storjena hujša kršitev natečajnega postopka. Ta napaka se je sicer kasneje popravila, vendar že v teku trajanja javnega natečaja na 21 dopisni seji dne 13. 2. 2015, torej 3 dni po objavi javnega razpisa, ko se je zamenjal kot član predstavnik sindikata s strokovnjakom s področja dela Uprave.

8V nadaljevanju se sklicuje na kršitev postopka, ki je bila storjena že pri samem predlogu za začetek natečajnega postopka. Navaja določbe Zakona o veterinarskih merilih skladnosti, kjer se ni upošteval peti odstavek 77. člena tega zakona, ki določa, kdo vodi ta organ. V nadaljevanju navaja in zelo podrobno analizira vse predpisne določbe, tudi Evropskega Parlamenta in Evropskega Sveta. S takšnim predlogom za začetek natečajnega postopka je minister zavedel Uradniški svet, saj iz predloga glede pogojev za zasedbo ne izhaja, da gre za enega najpomembnejših položajev v državi, in sicer uprave s skoraj 400 zaposlenimi, od tega 350 delavcev s posebnimi pooblastili, kot tudi ne, da mora biti direktor doktor veterinarske medicine. Tožnik zelo natančno opisuje določbo 178. člena ZJU, ki določa, da Uradniški svet skrbi za izbiro uradnikov na položajih iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona z določanjem standardov strokovne usposobljenosti, meril za izbiro in metod preverjanja usposobljenosti.

9Natančno je proučil spremembe Standardov v letu 2013. Sprememba je v tem, da morajo poslej kandidati izpolnjevati pogoj treh let tako delovnih, kot vodstvenih izkušenj na področju, za katerega kandidirajo ali na sorodnem področju v javnem ali zasebnem sektorju. Predlog iz leta 2013 je dopolnil z aneksom k življenjepisu, ki ga v nadaljevanju podrobno navaja in v katerem je navedel vse dosedanje izkušnje v zasebnem sektorju, ki se po prejšnjih Standardih niso upoštevale.

10Naslednja težja kršitev je bila storjena pri preverjanju ustreznosti prijav kandidatov. Sklicuje se na uvrstitev C.C., kljub neizpolnjevanju natečajnih pogojev, v izbirni postopek. Prejel je vabilo na razgovor. Iz vabila je razvidno, da naj bi posebna natečajna komisija preverila izpolnjevanje dodatnih 6 pogojev (elementov strokovne usposobljenosti) po Standardih. Razgovor naj bi se odvijal v skladu z določbami Poslovnika. Pripravljal se je več dni s posebnim poudarkom na predstaviti vizije organa, ki mora biti po Standardih pripravljena na okvirno dveh straneh A4 formata z 2800-3300 znaki brez presledkov. Svoje prvotne vizije ni spreminjal, ampak jo je dopolnil na podlagi novih dogajanj v Evropskem Parlamentu in Evropskem Svetu. Podrobno navaja, kaj je bilo pri sprejemanju Uredbe upoštevano in naloženo državam članicam, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

11Razgovor je potekal zelo neobičajno v primerjavi s postopkom pred dvema letoma. Pojasnjuje, na katera vprašanja in kako je odgovarjal ter zaključuje, da se je razgovor končal z neprimernim ravnanjem predsednice komisije, ki je že po dveh vprašanjih hudo prekršila pravila postopka in razgovor prekinila. S tem, ko razgovora ni nadaljevala, je glede ostalih petih elementov Standardov prevzela mnenje, kot ga je zapisala v sklepu. Glede nepravilnosti postopka razgovora predlaga zaslišanje prič mag. Č.Č., ki se je tudi prijavil na razpis.

12Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne odraža dejanskega stanja in ne utemeljuje odločitve tožene stranke. Sklicuje se na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določajo, da je treba natančno navesti ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katero je to oprto ter razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov. Meni, da je sklep neobrazložen. Zelo podrobno navaja, v čem je takšna kršitev ter navaja primerjavo izpolnjevanja pogojev po Standardih, ki so bili sprejeti 8. 11. 2010 in po spremenjenih Standardih z dne 9. 12. 2013. V obrazložitvi ne najde razlogov za spremenjeno odločitev natečajne komisije, ki je v isti sestavi kot prvič, sedaj spremenila prejšnjo soglasno oceno glede prvega elementa iz „ustrezen“ v „neustrezen“. Ne obrazloži, katere spremembe Standardov so kritično vplivale na spremembo ocene, saj ima 25 let izkušenj s profesionalnim ukvarjanjem na področju zagotavljanja varnosti potrošnikov. Nakazuje na razliko med odločitvijo pred dvema letoma in sedaj, ki ni pojasnjena ter opozarja na neznanje tožene stranke o vlogi tega organa znotraj Evropskega sistema in nacionalnega sistema nadzora varne hrane, kar v nadaljevanju podrobno razlaga. Izbran je kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev. Ugotovitev, da ima izbrani kandidat zadosti vodstvenih izkušenj, ker vodi Konfederacijo sindikatov D., ni pravilna. Takšne izkušnje z delom generalnega direktorja niso primerljive. Kandidat ni bil v delovnem razmerju v D., temveč je ta sindikat vodil v prostem času. Sindikat po nobenih kriterijih ni primerljiv s tematiko delovanja URSVHVVR, ta se ukvarja z povsem drugimi nalogami. Ta sindikat ima samo 9 zaposlenih, sicer upravlja z določenimi proračunskimi sredstvi in v okviru Evropskega socialnega sveta komunicira z Vlado, Organi mednarodnega denarnega sklada in mediji. Kandidat je vodja enote za parazitologijo pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je vodil laboratorij z dvema zaposlenimi osebama. Tožnik se še sklicuje na to, da dr. B.B. ni predložil potrdila o znanju tujega jezika samostojnega Državnega izpitnega centra. Ker je njegova vloga nepopolna, bi morala biti zavržena in kandidat kot takšen izločen iz nadaljnjega postopka ugotavljanja primernosti na razpisani uradniški položaj.

13Nadalje je izpolnjen tudi pogoj po 2. in 4. točki prvega odstavka 65. člena ZJU, ker mu ni bila dana možnost sodelovanja v izbirnem postopku na način, kot je bil predviden in je prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja. Tožena stranka je z uporabo diskriminatornih kriterijev in z vodenjem nezakonitega postopka omogočila, da dr. B.B. izpolnjuje natečajne pogoje in da je glede na svojo strokovno usposobljenost primeren za položaj generalnega direktorja tega organa. Z izdajo sklepa se je tožnika strokovno diskvalificiralo, ga diskriminiralo in strokovno onemogočilo pri razvoju njegove nadaljnje poklicne kariere. Tožena stranka se je spuščala v neko presojo strokovne usposobljenosti, za kar pa nima kompentenc, niti ustreznega znanja, da bi o tem lahko sodila. Pričakoval je, da bo ugotovila, da je tožnik strokovno sposoben in primeren za uradniški položaj generalnega direktorja, kot je ista komisija v isti sestavi že ugotovila v sklepu z dne 22. 2. 2013. Pričakoval je, da se bo uvrstil v nadaljnji krog in odločanje. S tem mu je bila zaradi nezakonitega ravnanja natečajne komisije odvzeta možnost kot primernemu kandidatu sodelovati v nadaljnjem izbirnem postopku.

14Tožnik je mnenja, da je skladno s petim odstavkom 65. člena ZJU upravičen do odškodnine. Z izdajo izpodbijanega sklepa mu je bila prizadejana huda nematerialna in materialna škoda po več postavkah Obligacijskega zakonika. S takšno izdajo sklepa je poslovno diskvalificiran in mu je nadaljnja poklicna kariera praktično zaprta. V javnosti je zaokrožila informacija, da je ocenjen kot strokovno neprimeren kandidat. Gre za poseg v njegov osebni in strokovni ugled. Premoženjska škoda je v tem, da so mu s tem zaprta vrata za konkuriranje na drugih razpisih, za primerljiva delovna mesta v Republiki Sloveniji ali v tujini. Sam poslovno sodeluje in s svojega strokovnega področja svetuje tujim poslovnim partnerjem, ki pa so bili neformalno obveščeni, da je bil tožnik ocenjen kot strokovno neprimeren kandidat za delovno mesto generalnega direktorja. Posledice te odločitve že čuti, ker ugotavlja zmanjšanje povpraševanja po njegovih svetovalnih storitvah s strani tujih poslovnih partnerjev. Kot dokaz predlaga, da ga sodišče zasliši, kot tudi pričo mag. Č.Č.

15Tožnik predlaga, da sodišče izvede predlagane dokaze in razsodi, da je tožba utemeljena. Predlaga, da se sklep Uradniškega sveta, Posebne natečajne komisije, številka 01300-4/2015/47 z dne 4. 3. 2015 odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Sklep, številka 01300-4/2015-43 z dne 4. 3. 2015, ki se nanaša na dr. B.B. se odpravi. Sklep Vlade Republike Slovenije s 25. redne seje z dne 5. 3. 2015, s katerim je z dnem 16. 3. 2015 imenovala dr. B.B. za generalnega direktorja URSVHVVR se razveljavi. Tožene stranke so dolžne tožniku solidarno nerazdelno plačati odškodnino v višini treh najnižjih mesečnih bruto plač za delovno mesto generalnega direktorja URSVHVVR v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v višini 4.251,00 EUR x 3 meseci, v skupnem znesku 12.753,00 EUR bruto, vse v 15. dneh pod izvršbo. Tožene stranke so dolžne tožniku solidarno nerazdelno povrniti sodno odmerjene stroške tega postopka z 22% DDV na odvetniške storitve, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestim po preteku paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

16Prvotožena stranka v obširnem odgovoru na tožbo ponovno navaja ves celotni postopek in vse predpise, na podlagi katerih se je odločalo o izpolnjevanju natečajnih pogojev kandidatov, ki so bili uvrščeni v natečajni postopek ter njihovo izbiro glede na strokovno usposobljenost na podlagi sprejetih Standardov. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

17Stranka z interesom v tem sporu (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) dr. Č.Č. v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnika in predlaga, da sodišče tožbo zavrže. Tožnik zahtevke uveljavlja na podlagi 65. člena ZJU v povezavi s 64. členom ZJU in ne na podlagi petega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih, pri čemer se zadeva vodi pred Upravnim in ne Delovnim sodiščem. Tožnik je postavil oblikovalne zahtevke, za katere po ustaljeni sodni praksi nima pravnega interesa (I Up 383/2014 z dne 25. 3. 2015). Stranka z interesom je bil na predlog ministra 15. 3. 2015 na 25. redni seji Vlade RS imenovan za generalnega direktorja URSVHVVR, pri čemer je za navedeno delovno mesto sklenil pogodbo o zaposlitvi. Z izdajo odločbe Vlade RS o njegovem imenovanju za generalnega direktorja, je bil postopek javnega natečaja končan. Sklenil je pogodbo o zaposlitvi in od 16. 3. 2015 opravlja delovne naloge generalnega direktorja. Tožnik s tem svojega pravnega položaja ne more izboljšati ter posledično ne izkazuje pravnega interesa za vodenje tega postopka. Izpodbijanje sklepov natečajne komisije, ki vodi v ponovitev izbirnega postopka, je mogoče le v primeru, če je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, kar se stranki z interesom ne očita. Glede dajatvenega zahtevka za plačilo odškodnine navaja, da gre za akcesorni zahtevek in ga tožnik ne more uveljavljati kot samostojni zahtevek v upravnem sporu. Tožnik bi moral v zakonskem roku 30 dni postaviti zahtevek na ugotovitev, da mu je bila z izpodbijanim aktom kršena določena pravica in da je bil na javnem natečaju izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, ter postavitvi akcesorni dajatveni zahtevek za plačilo odškodnine. Ker tožbenega ugotovitvenega zahtevka tožnik ni postavil, je treba tožbo v tem delu zavreči.

18Iz previdnosti izpodbija tožbeni zahtevek kot neutemeljen. Stranka z interesom je izpolnjevala vse natečajne pogoje, kar je ugotovila tudi natečajna komisija. V nadaljevanju podrobno navaja izpolnitev teh pogojev, in se glede izbire sklicuje na upravno sodno prakso. Glede imenovanja v uradniško komisijo navaja, da je bil sprva res imenovan v komisijo, vendar po njenem obvestilu, da ne more biti član komisije, je bil s sklepom z dne 13. 2. 2015 razrešen. S tem ni bila storjena hujša kršitev natečajnega postopka in so te navedbe neutemeljene. Zavrača tudi očitek, da njegovo imenovanje ogroža celotni nadzorni sistem varne hrane, glede na to, da opravlja te delovne naloge že od 16. 3. 2015 in v tem času ni prišlo do ogrožanja nadzornega sistema. Predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek zavrže oziroma zavrne in odloči, da je tožnik dolžan stranki z interesom plačati priglašene stroške tega postopka.

K točki I izreka:

19Tožba zoper sklep prvotožene stranke, številka 01300-4/2015/47 z dne 4. 3. 2015 ni utemeljena.

20V obravnavani zadevi je sporno, ali je pravilna odločitev prvotožene stranke, da tožnik sicer izpolnjuje natečajne pogoje, ni pa glede na strokovno usposobljenost primeren za uradniški položaj generalnega direktorja URSVHVVR. Gre za izbirni postopek na podlagi javnega natečaja po določbi četrtega odstavka 60. člena ZJU. Ta določa, da javni natečaj za položaje, med drugim tudi generalnih direktorjev, izvaja posebna natečajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje uradniški svet. Po prvem odstavku 61. člena ZJU, ki določa izbirni postopek, se izbira kandidata opravi v izbirnem postopku, v katerem se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu. Drugi odstavek 61. člena tega zakona določa, da se izbirni postopek opravi v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz listin, ki jih predloži kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega zagovora ali v drugi obliki.

21Glede na že uveljavljeno upravno sodno prakso, sodišče opravi strogo presojo izpodbijanega akta z vidika spoštovanja procesnih in materialnih pravnih pravil, medtem ko je pri presoji izpolnjevanja dejanskih (razpisnih) pogojev s strani kandidatov strogo le v tistem delu, v katerem razpisani pogoji izhajajo iz zakona ali splošno sprejetih standardov in so objektivizirani. Presoja zakonitosti izbire glede drugih pogojev oziroma kriterijev, ki niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe narave razpisnega mesta, pa je zadržana. Splošno sprejeti standardi preverjanja strokovne usposobljenosti prijavljenih kandidatov, ki so prišli glede na listinsko izkazano primernost v izbirni postopek, so v tem primeru Standardi, ki jih je na podlagi prvega odstavka 178. člena ZJU sprejel Uradniški svet. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost takšnega akta le, če je odločitev tožene stranke nerazumna. Prvotožena stranka mora imeti, ko kadruje na najvišje strokovne funkcije določeno okolje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje.

22Ob upoštevanju omenjenih pravil strogosti presoje tovrstnih izpodbijanih aktov, je po presoji sodišča izpodbijani sklep zakonit. Tožnik, ki je sicer listinsko izkazano izpolnjeval natečajne pogoje, ni pa glede na svojo strokovno usposobljenost primeren za ta uradniški položaj, v tožbi navaja, da gre za bistveno kršitev določb postopka in se sklicuje na to, da je bil razgovor z natečajno komisijo po dveh vprašanjih neutemeljeno prekinjen, s tem pa ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje, kot je to določeno v Poslovniku o delu posebnih natečajnih komisij in Standardih. Slednji so sicer samo pripomoček oziroma orodje natečajne komisije za izbiro najustreznejšega kandidata za takšno položajno mesto. Prvotožena stranka je res prekinila razgovor s tožnikom in odločila, da ne izpolnjuje strokovne usposobljenosti, ker nima, tudi glede na spisovno izkazane listine, treh let vodstvenih izkušenj na enakem ali sorodnem področju (1. sklop Standardov: izkušnje in managerske sposobnosti), česar tožnik niti ne prereka oziroma drugačnega dejanskega stanja tožbeno ne izkazuje. Takšno presojo dopušča določba drugega odstavka 61. člena ZJU, po kateri se izbirni postopek lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo predloži kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki. Glede na to, da navedena zakonska določba dopušča izločitev kandidata glede strokovne usposobljenosti v več postopnih izločitvenih fazah, sama prekinitev razgovora oziroma njegova nedokončana oprava, ne vpliva na pravilnost odločitve prvotožene stranke. Sodišče tako zavrača tožbene ugovore, da tožniku ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku in da izpodbijana odločba ni obrazložena. Ker je bil postopek izbire primernosti kandidata glede na strokovno usposobljenost, izveden v skladu z vsemi predpisi, se sodišče ni spuščalo v presojo še drugih ugovorov, ki se nanašajo na imenovanje Komisije in spremembe Standardov v letu 2013 ter na predpisne določbe Evropskega parlamenta in Evropskega Sveta.

23Tožnik zaradi neizbire na uradniški položaj in s tem v zvezi izgube ugleda in zmanjšanja poslovnih priložnosti zahteva od drugotožene stranke, na podlagi petega odstavka 65. člena ZJU, povrnitev treh mesečnih bruto plač v skupni višini 12.753,00 EUR. Glede na to, da tožnik v tem postopku zoper sklep Uradniškega sveta ni uspel, se sodišče v presojo vsebinske utemeljenosti tega dela tožbe oziroma tožbenega zahtevka ni spuščalo.

24Sodišče se tako v nadaljevanju ni spuščalo v razloge vsebinske presoje objektivnih tožbenih ugovorov, ker na zakonitost odločitve ne vplivajo in je tožba zoper izpodbijani akt neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K točki II izreka:

25Tožba zoper sklep prvotožene stranke, številka 01300-4/2015/43 z dne 4. 3. 2015 in zoper sklep tretjetožene stranke s 25. redne seje 5. 3. 2015 ni dovoljena.

26S prvo navedenim sklepom je odločeno, da dr. B.B. izpolnjuje natečajne pogoje in je glede na svojo strokovno usposobljenost primeren za položaj generalnega direktorja URSVHVVR (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločeno, da odločitev posebne natečajne komisije o primernosti za položaj velja 1 leto od vročitve tega sklepa.

27Sodišče je tožbo zoper ta sklep zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Izpodbijani akt se namreč nanaša na ugotovitev izpolnjevanja natečajnih pogojev stranke z interesom, v tem sporu dr. B.B. in njegovo primernost glede strokovne usposobljenosti za položaj generalnega direktorja URSVHVVR. Tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, ker se izpodbijani sklep ne nanaša nanj in s tem sklepom ni bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Iz spisovnih listin je razvidno, da je bil dr. B.B. s sklepom Vlade z dne 5. 3. 2015 (odločba o imenovanju, številka: 10012-2/2015/2 z dne 5. 3. 2015) že imenovan na to uradniško položajno mesto, kar je pred vložitvijo tožnikove tožbe 2. 4. 2015. Tako si tožnik tudi sicer, glede na takšno sosledje postopkov imenovanja, svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Glede na navedeni izbirni postopek je prvotožena stranka z izpodbijanim sklepom samo ocenila strokovno usposobljenost in primernost stranke z interesom za takšen položaj in ga predložila funkcionarju (v primeru več kandidatov se predloži seznam), ki mu je uradnik na položaju odgovoren (prvi odstavek 64. člena ZJU). To pomeni, da je v nadaljnji presoji funkcionarja, ali bo predlaganega kandidata sploh izbral kot primernega za položaj generalnega direktorja prej navedenega organa, kar je še nadaljnja okoliščina o neizkazanem tožnikovem pravnem interesu za izpodbijanje tega akta. Ker je sodišče tožbo zoper ta upravni akt kot nedovoljeno zavrglo, se ni spuščalo v presojo vsebinskih tožbenih ugovorov.

28Tožbo zoper sklep tretjetožene stranke o imenovanju dr. B.B. za generalnega direktorja URSVHVVR sprejet na 25. redni seji 5. 3. 2015, je sodišče zavrglo po določbi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker navedeni sklep ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. V drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je določeno, da je upravni akt po tem zakonu upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Glede na to, da izpodbijani sklep ni upravna odločba, niti drug akt po navedeni zakonski določbi, tožba zoper takšen sklep ni dovoljena.

K točki III izreka:

29Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.