60. člen ZJU-B

Po presoji sodišča je prvostopenjski organ izdelal in uporabil merila, ki omogočajo izbiro najbolj strokovno usposobljenega kandidata za razpisano delovno mesto. Dopolnitev meril je dovolj konkretizirana, upoštevaje vsebino del in nalog razpisanega uradniškega delovnega mesta, pa v njej določena merila odražajo potrebe delovnega procesa in niso diskriminiatorna. Skladno z upravnosodno prakso v tovrstnih zadevah je tudi sicer sodna presoja zakonitosti glede teh meril zadržana, kar pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost le, če je odločitev toženke očitno nerazumna. Gre torej za diskrecijsko odločitev, ki mora biti po presoji sodišča obrazložena toliko, da je iz nje razvidno, da je sprejeta po v skladu z zakonom izvedenem postopku in da odločitev ni očitno nerazumna oziroma da ne odstopa od odločitev, sprejetih v podobnih oziroma primerljivih zadevah.

Odločba o imenovanju v naziv vpliva le na pravni položaj stranke z interesom, ki je javni uslužbenec - uradnik, in ki brez imenovanja v določen naziv uradniških nalog ne more opravljati. Glede na to tožnik za izpodbijanje te odločbe nima pravnega interesa, zaradi česar je sodišče tožbo zoper odločbo zavrglo. Na podlagi obrazložitve sklepa Posebne natečajne komisije ni mogoče ugotoviti, kako, zakaj oz. na podlagi česa je omenjena komisija zaključila, da ima stranka z interesom osem let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih v javnem sektorju. To pomeni, da je v tem delu obrazložitev sklepa tako pomanjkljiva, da je sodišče ne more preizkusiti. Odprava sklepa, s katerim je bilo ugotovljeno, da stranka z interesom izpolnjuje natečajne pogoje in je primerna za položaj generalnega direktorja policije, po veljavni zakonski ureditvi nima nobenih neposrednih pravnih posledic, ki bi lahko vplivale na položaj stranke z interesom, ki je bila na položaj generalnega direktorja že imenovana z odločbo Vlade RS z dne 7. 9. 2023 (in se v njen položaj lahko poseže le v zakonsko utemeljenih razlogih), še manj pa posledic na pravni položaj tožnika. Tožnik je namreč uvrstitev v izbirni po

Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi v upravnem sporu, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes za vloženo tožbo oziroma t.i. pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazovati, da bi ugoditev s tožbo uveljavljani zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi tožbe, kot tudi ves čas teka upravnega spora.

Izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, saj je v njem navedena zgolj kandidatova strokovna dejavnost pred prijavo na natečaj, ki je našteta zgolj v obliki dosedanjega opravljanja nalog in strokovne dejavnosti kandidata, brez opredelitve Komisije o njenem stališču do dejanske strokovne usposobljenosti kandidata za zasedbo delovnega mesta načelnika upravne enote in njegove sposobnosti vodenja. Ker je na Uradniški svet in natečajno komisijo s strani države preneseno pooblastilo za odločanje in gre torej pri odločanju za javnopravno stvar, je Komisija dolžna poskrbeti, da je izvedeni postopek izpeljan zakonito, torej skladno z načelom zakonitosti in poštenosti. Določba tretjega odstavka 12. člena Poslovnika, ki predvideva uničenje posnetka po izdaji sklepa, je dopustna, kljub temu pa je uporabo predmetne določbe treba razlagati v luči pravil in načel izvedbe poštenega postopka, to pa je, da se vsa gradiva, ki so bila uporabljena za pisanje sklepa o izboru posameznega kandidata shranijo do njegove pravnomočnosti. Posnetek razgovora s kandidatom in druga dokazila o izvedbi postopka je treba hraniti do odločitve sodišča, saj sodišče presoja zakonitost izdanega sklepa (ki

V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila tožnica pravilno vabljena na naknadno določen ustni razgovor. Tudi glede vročanja vabila za razgovor je treba smiselno uporabiti uporabiti določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 60. člena ZJU).

V obravnavani zadevi ni sporno, da sta bila tako tožnik, kot izbrana kandidatka, uvrščena v drugo fazo izbirnega postopka, torej na razgovor, na podlagi točkovanja rezultatov pisnega preizkusa. Rezultat pisnega preizkusa je bil v prvi fazi izbirnega postopka pomemben zgolj za uvrstitev v drugo fazo izbirnega postopka. Merila za izbor so bila sprejeta zakonito, zato mora sodišče zavrniti tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na pravilnost razmerja med točkovanjem pisnega preizkusa in ustnega razgovora.

Odločitev o tem, koliko faz in katere metode izbirnega postopka bodo uporabljene v konkretnem izbirnem postopku, je v celoti prepuščena natečajni komisiji, saj je v skladu s tretjim odstavkom 60. člena ZJU ona tista, ki vodi izbirni postopek. Ni nujno, da so vsa vprašanja dobesedno citirana iz meril, saj vnaprejšnja opredelitev vprašanj še ne pomeni, da bodo vsi razgovori potekali popolnoma uniformno. Ustni razgovor je interakcija natečajne komisije in kandidata in poteka pri vsakem kandidatu nekoliko drugače, saj lahko kandidat na določeno vprašanje odgovori že sam v kontekstu odgovora na kakšno drugo vprašanje. Sodna presoja zakonitosti glede pogojev oziroma kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, je zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna. Tudi v postopku kadrovanja oziroma ocenjevanja primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje je namreč treba, zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja upravnega si

Direktor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) se izbere v postopku (rednega) javnega natečaja in ne po določbah ZJU, ki se nanašajo na poseben javni natečaj. Minister ima pooblastilo, da med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za direktorja, izbere določenega kandidata, vendar izbire ne opravi politično, pravno nevezano, to je brez upoštevanja največje kandidatove strokovne usposobljenosti. S tem ko je zakonodajalec določil sredstvo, ki omogoča sodni nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo odločbe o izbiri, je neizbranemu kandidatu pripoznal tudi pravno varovani interes, ki ga iz razlogov po prvem odstavku 65. člena ZJU namesto s pritožbo lahko zaščiti s sprožitvijo postopka sodnega varstva. V skladu s 3. točko navedene določbe v njem lahko uveljavlja, da je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata.

Tožnik k prijavi dokazila o izpolnjevanju pogoja javnega natečaja (da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, k ise preganja po uradni dolžnosti) ni priložil, kar med strankama ni sporno. Skladno z 21. členom Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih se taka prijava šteje kot nepopolna, isti člen Uredbe pa organu daje pravico, da kandidata, ki je poslal nepopolno prijavo, ne uvrsti v izbirni postopek.

Zgolj zatrjevanje, da je v postopku prišlo do diskriminacije (domnevati je mogoče, da ima tožnica v mislih, da je bila diskriminirana v primerjavi z izbrano kandidatko, četudi tega določno ne navaja), ne da bi bilo ob tem pojasnjeno, na podlagi katere osebe okoliščine naj bi to tega prišlo, ne pomeni, da bi dokazno breme prešlo na toženo stranko. Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta v sklepih utemeljila vsebino Meril in razloge za oceno tožnice po posameznih kriterijih in zato sodišče meni, da ni nobenega dokaza, ki bi kazal, da je bila tožnica obravnavana neenakopravno ali da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev. To pa pomeni, da tožnica ni izkazala, da bi bil izpolnjen kateri od pritožbenih razlogov iz 65. člena ZJU ter s tem razlog, ki bi lahko vplival na sprejeto odločitev.

V zadevi ni sporno, da je bil novi direktor na podlagi javnega natečaja, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, že imenovan pred vložitvijo tožbe. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je bilo obvestilo o imenovanju izbranega kandidata tožniku posredovano 17. 2. 2015. Vročitev navedenega obvestila sicer ni izkazana, kar pa na odločitev v stvari ne vpliva, saj tožnik v tožbi sam zatrjuje, da je bil o imenovanju direktorja seznanjen 17. 2. 2015. Iz navedenega izhaja, da je bil postopek javnega natečaja, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, zaključen pred vložitvijo tožbe z imenovanjem novega direktorja. Tožnik s tožbo zahteva odpravo odločbe Sveta AVP o izbiri kandidata za direktorja. Sodišče meni, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev izbodbojne tožbe. Z imenovanjem novega direktorja je bil postopek za imenovanje zaključen na način, da za direktorja ni bil imenovan tožnik, kot neizbrani kandidat. Zato si z naknadnim predlogom, naj se sklep odpravi in postopek ponovi, ne more več izboljšati pravnega položaja. Tožnik s predlagano odpravo sporne odločbe in ponovitvijo postopka ter z morebitnim zanj drugačnim ugodnim sklepom o izbiri ne more več doseči, da bi bil p

Prvotožena stranka je res prekinila razgovor s tožnikom in odločila, da ne izpolnjuje strokovne usposobljenosti, ker nima, tudi glede na spisovno izkazane listine, treh let vodstvenih izkušenj na enakem ali sorodnem področju (1. sklop Standardov: izkušnje in managerske sposobnosti), česar tožnik niti ne prereka oziroma drugačnega dejanskega stanja tožbeno ne izkazuje. Takšno presojo dopušča določba drugega odstavka 61. člena ZJU, po kateri se izbirni postopek lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo predloži kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki. Glede na to, da navedena zakonska določba dopušča izločitev kandidata glede strokovne usposobljenosti v več postopnih izločitvenih fazah, sama prekinitev razgovora oziroma njegova nedokončana oprava, ne vpliva na pravilnost odločitve prvotožene stranke.

Tožnica razlogov, ki bi se nanašali na nepravilno sestavo natečajne komisije, ki je (dejansko) izvajala izbirni postopek, v tožbi ne navaja, niti ne navaja razlogov, ki bi zahtevali izločitev katerega izmed članov posebne natečajne komisije. Sodišče v zvezi s tem tožbenim ugovorom pojasnjuje tudi, da je spoštovanju določb ZUP, tudi tistih, ki se nanašajo na morebitne razloge za izločitev, med drugim namenjena transparentnost postopka imenovanja članov komisije, ki se izkazuje v javni objavi vseh podatkov. Spremembo sestave natečajne komisije pa kandidatom omogočajo tudi določbe Poslovnika o delu posebnih natečajnih komisij z dne 13. 10. 2014. Prekinitev razgovora oziroma nadaljevanje razgovora s tožnico, po tem, ko je ugotovila, da ne izpolnjuje enega izmed 6 elementov po standardih strokovne usposobljenosti in je ocenjena z oceno neustrezno, ne pomeni take kršitve postopka, ki bi vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Posebna natečajna komisija svojo strokovno presojo, kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj, oprla na Standarde strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradn

V zadevi je vabilo na razgovor tožniku nedvomno omogočalo pravico do sodelovanja v izbirnem postopku, neudeležba na razgovoru pa mu je celo odvzela pravico do pritožbe zoper sklep o neizbiri. Zato bi moralo biti vabilo vročeno na način iz 87. člena ZUP, saj Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih česa drugega ne določa.

V primeru (in ob dejanskih okoliščinah), kot je obravnavani (ko je vlada že pred vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu z odločbo imenovala izbranega kandidata na mesto direktorja ARRS), bi bilo torej možno vložiti samo tožbo na podlagi druge alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ki določa, da se s tožbo lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba). Ugoditev ugotovitveni tožbi pa bi bila eventualno lahko podlaga za predčasno razrešitev direktorja ali razveljavitev akta o imenovanju direktorja. Vendar take tožbe (ugotovitvene) tožnik v obravnavanem primeru ni vložil.

V javnem natečaju je določeno le, da mora prijava vsebovati dokazila in ne kakšne vrste dokazil mora vsebovati. Zato sodišče ne more slediti stališču toženke, da iz besedila javnega razpisa jasno izhaja zahteva po predložitvi potrdila Državnega izpitnega centra o znanju jezika na ravni B2 oziroma ustreznega potrdila druge evropske izobraževalne ali jezikovne inštitucije. Če javni natečaj take zahteve ni postavil, tudi odločitev o ugotovitvi formalne nepopolnosti vloge ne more temeljiti na ugotovitvi, da ta zahteva ni bila spoštovana.

Z izpodbijanim sklepom je posebna natečajna komisija za izvedbo javnega natečaja ugotovila, da tožnik izpolnjuje natečajne pogoje, glede na svojo strokovno usposobljenost pa ni primeren za položaj generalnega sekretarja na ministrstvu. Po izdaji izpodbijanega sklepa je bil v postopku novega javnega natečaja izdan sklep, da je tožnik glede na svojo strokovno usposobljenost primeren za položaj generalnega sekretarja ministrstva; nato je bil tožnik tudi imenovan na ta položaj. Ne glede na navedeno tožnik še vedno izkazuje pravni interes za obravnavani upravni spor, to je za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa. Sodišče je zato tožbo obravnavalo po vsebini. Pri presoji je upoštevalo stališči, ki sta se jasno izoblikovali v upravno-sodni praksi v tovrstnih zadevah. Najprej, da je strogost sodne presoje zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu lahko različna v odvisnosti od vrste javno-pravne zadeve, ter nato, da mora biti sodna presoja zakonitosti zadržana glede izpolnjevanja pogojev oziroma kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisan

Skladno z upravno sodno prakso v tovrstnih zadevah je sodna presoja zakonitosti izbire kandidata za zasedbo uradniškega delovnega mesta glede pogojev oz. kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna.

Po določbi prvega odstavka 64. člena ZJU posebna natečajna komisija iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona ugotavlja in odloča o tem, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj. Skladno s pravno naravo odločanja se po prvem odstavku 60. člena ZJU za postopek javnega natečaja določbe ZUP o ustni obravnavi ne uporabljajo, sodno varstvo pa je neizbranemu kandidatu zagotovljeno le v obsegu, ki je določen v tem zakonu. Dejstvo, da je v prvem postopku tožena stranka v enaki sestavi in na podlagi enakih vprašanj tožnika v tem elementu ocenila pozitivno, je po presoji sodišča nerelevantno. Razgovor s tožnikom je bil v ponovnem postopku javnega natečaja v celoti ponovno opravljen, zato stališče, da bi komisija morala odgovore ocenjevati z upoštevanjem odgovorov tožnika na prvem razgovoru oziroma s poznavanjem znanja, ki ga je tožnik izkazal v prvem razgovoru, ni utemeljeno. Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan kot primeren, še ne pomeni, da je bil neenakopravno obravnavan oziroma diskriminiran. Po ustaljeni sodni praksi je diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okol

V zadevah, kjer gre za odločanje o izbiri najboljših ponudnikov na podlagi javnega razpisa za opravljanje določenega dela, sodišče, glede na že uveljavljeno upravno-sodno prakso opravlja strogo presojo izpodbijanega akta z vidika spoštovanja procesnih in materialnih pravnih pravil, medtem ko je sodišče v presoji izpolnjevanja dejanskih (razpisnih) pogojev s strani kandidatov strogo le v tistem delu, v katerem razpisani pogoji izhajajo iz zakona ali splošno sprejetih standardov in so objektivizirani. Presoja zakonitosti izbire glede drugih pogojev oziroma kriterijev, ki niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisanega mesta, pa je zadržana. Splošno sprejeti standardi v konkretnem primeru so Standardi, ki jih je na podlagi prvega odstavka 178. člena ZJU sprejel uradniški svet. Zadržana presoja pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšnem aktu le, če je odločitev tožene stranke nerazumna. Tožena stranka mora namreč imeti določeno polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, ko kadruje na najvišje strokovno politične