VSM sklep I Cpg 245/2016

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke z dne 3. 11. 2015 (I. točka izreka) in tožečo stranko zavezalo, da je dolžna plačati toženi stranki stroške tega postopka v znesku 797,42 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega izpolnitvenega roka (II. točka izreka).

2Proti temu sklepu se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka, to je varstvo upnikov in hitrost vodenja stečajnih postopkov. S tem, ko stečajni upravitelj ni priznal ločitvene pravice, ker nepremičnine niso v lasti in posesti stečajnega dolžnika, je dejansko stečajnemu upniku odvzel pravico do uveljavljanja ločitvene oziroma poplačilne pravice. Prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku daje upniku pravico do vseh pravnih sredstev, da zagotovi učinkovito varstvo premoženjskih pravic na lastnini drugega, ki so vpisane v zemljiško knjigo. Odvzeta pravica do ločitvene pravice, ki je nesporno priznana, pa je pravni interes stečajnega dolžnika, zato ni potrebno čakati do končnih sklepov o preizkusu prijavljenih terjatev, saj v primeru, da stečajni upravitelj ne bo uspel z izpodbojno oziroma ničnostno tožbo, tudi ne bo več imel pravnega interesa niti možnosti vložiti tožbe na neobstoj ločitvene pravice, ker je v zadevi že pravnomočno odločeno. Tako je tožeči stranki odvzeta pravica do pravnega varstva, zato utemeljeno predlaga, da se z zadevo počaka do pravnomočnosti izpodbojnih tožb stečajnega upravitelja in se šele nato sprejme odločitev o priznanju ločitvene in poplačilne pravice tožeči stranki na premoženju stečajnega dolžnika, katero je bilo v času od vložitve predloga do uvedbe stečaja zavestno odtujeno. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo v pritožbi zatrjevanih niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi skrbno in zanesljivo obrazložilo, zato sodišče druge stopnje v izogib nepotrebnemu ponavljanju kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje za sprejeto odločitev, ter v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja.

6Načelo koncentracije, ki velja v stečajnih postopkih, upnikom stečajnega dolžnika nalaga, da svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavljajo samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (prvi odstavek 227. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP). Tožbo (za ugotovitev obstoja prerekane terjatve oziroma ločitvene pravice, nastale pred začetkom stečajnega postopka) zoper stečajnega dolžnika je dopustno vložiti le v primeru, če tožnikova terjatev velja za prerekano v stečajnem postopku (drugi odstavek 67. člena ZFPPIPP), stečajno sodišče pa s sklepom o preizkusu terjatev odloči o tožnikovi obveznosti uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve oziroma ločitvene pravice (drugi odstavek 69. člena ZFPPIPP v zvezi s 300. in 303. členom ZFPPIPP).

7Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil v stečajni zadevi St 3673/2014 dne 6. 10. 2015 objavljen osnovni seznam preizkušanih terjatev, medtem ko končni seznam preizkušanih terjatev in sklep o preizkusu terjatev še nista bila izdana.

8Glede na citirana zakonska določila in ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila tožba v predmetni zadevi vložena, stečajno sodišče pa še ni izdalo sklepa o preizkusu terjatev, s katerim med drugim odloči, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane, ter tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v času vložitve tožbe procesni pogoji za vložitev zadevne tožbe še niso bili izpolnjeni. Posledično je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o njenem zavrženju in so nasprotna pritožbena uveljavljanja neutemeljena.

9Z izpodbijano odločitvijo sodišča prve stopnje namreč tožeči stranki ne bo odvzeta pravica do pravnega varstva, le procesni pogoji za njeno obravnavanje (še) niso izpolnjeni. V skladu s 305. členom ZFPPIPP bo namreč tožeča stranka kot upnik, če bo v sklepu o preizkusu terjatev njena ločitvena pravica prerekana, morala v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero bo zahtevala, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno poplačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, če ni v 306., 307. in 308. členu tega zakona drugače določeno. Sodno varstvo, ki ga zasleduje, bo tožeča stranka torej lahko uveljavljala. Pri tem bo njen pravni interes zavarovan tudi v primeru, če na vložitev tožbe po sklepu o preizkusu terjatev ne bo napotena ona, pač pa tisti, ki je terjatev oziroma izločitveno pravico prerekal, saj bo namreč v primeru, da nihče od tistih, ki so terjatev oziroma ločitveno pravico prerekali, ne bo vložil tožbe, veljala ločitvena pravica za priznano (307. in 308. člen ZFPPIPP).

10Glede na obrazloženo, ko tožeča stranka svojega pravovarstvenega interesa ni uveljavljala po postopku, ki ga določa ZFPPIPP, in posledično ni izkazala procesne predpostavke za vložitev tožbe (sklepa o preizkusu terjatev z napotitvijo na uveljavljanje zahtevka v pravdi), tožba ni dopustna. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11Tožeča stranka, neuspešna s pritožbo, in tožena stranka, ki z odgovorom na pritožbo ni prispevala k sprejeti odločitvi sodišča druge stopnje, krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).