VSRS Sklep I Up 33/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo (I. točka izreka) zaradi molka organa v zadevi zavarovanja dokazov in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka).

2Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je tožbo zavrglo, ker je presodilo, da akt, katerega izdaja in vročitev se zahteva, ne izpolnjuje znakov upravnega akta, kot ga določa Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

3Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep, ki jo je vložil iz vseh pritožbenih razlogov, navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep tožene stranke niti ni sklep iz 2. člena niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zaradi česar ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, zmotno. Tožnik v tožbi zaradi molka organa namreč ne išče pravnega varstva za to, ker želi izpodbijati določeno odločitev (sklep) v upravnem sporu, ampak v tožbi zaradi molka organa šele zahteva sodno varstvo v smislu, da je upravni organ dolžan odločiti o njegovi pritožbi, podani zoper prvostopno odločitev upravnega organa. V tožbi zaradi molka organa zahteva le izdajo odločbe pritožbenega organa in ne zahteva in nikoli tudi ni zahteval, da bi sodišče prve stopnje v konkretnem upravnem sporu meritorno odločalo o utemeljenosti njegovega predloga za zavarovanje dokazov. Tudi če gre pri predlogu za zavarovanje dokazov za procesni sklep in ne za dokončni upravni akt, ima še vedno pravico, da upravni organ takšen upravni akt, kot je odločitev o tožnikovi pritožbi, izda v zakonsko predpisanem roku dveh mesecev in če upravni organ tega ne stori, ima zoper neizdan upravni akt tudi v obravnavani zadevi pravico do sprožitve upravnega spora zaradi molka organa na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 in na podlagi 23. člena Ustave RS. To pravno varstvo, torej tožba zaradi molka organa, je tožniku v vsakem primeru zagotovljeno glede na jasno določbo tretjega odstavka 5. člena ZUS-1. Sedaj, ko je po vloženi tožbi zaradi molka organa, pritožbeni organ končno izdal odločbo o njegovi pritožbi, bo sprožil poseben upravni spor, saj se z odločitvijo ne strinja in bo treba dejstvo, ali gre v konkretnem primeru za upravni akt v smislu določb ZUS-1, razčiščevati v drugem upravnem sporu, ne pa v sporu zaradi molka organa. Kljub temu poudarja, da konkreten upravni akt vsebuje vsebinsko odločitev o njegovi materialni pravici, torej o pravici podati predlog za zavarovanje dokazov. Ta pravica je uzakonjena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in je torej konkretni upravni akt, katerega izdajo je zahteval v konkretnem sporu - tožbi zaradi molka organa - upravni akt, katerega je dovoljeno izpodbijati v upravnem sporu. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep, ki ga tožnik izpodbija v celoti, razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5ZUS-1 v 1. členu določa, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. Po 2. členu odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon (prvi odstavek). V upravnem sporu se lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena). Če zakon ne določa drugače, je upravni spor dopusten tudi, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku (tretji odstavek 5. člena).

6Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da odločitve v zvezi z zavarovanjem dokazov po ZUP niso akti, ki se lahko samostojno izpodbijajo v upravnem sporu. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnikovo tožbo zaradi molka organa zavrglo, pravilna.

7V obravnavani zadevi je predmet presoje, tako kot je to pravilno že navedlo sodišče prve stopnje, tožnikova tožba zaradi molka organa, ki se nanaša na tožnikov predlog za zavarovanje dokazov v davčnem inšpekcijskem postopku, ki se zoper tožnika vodi pod opr. št. DT 0610-4903/2012-197 (07-2300-13) in o katerem še ni dokončno odločeno. Sklep o zavarovanju dokazov oziroma sklep, s katerim se zavrne predlog za zavarovanje dokazov (206. člen ZUP v povezavi z 204. členom ZUP), je, kot je tudi to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, zgolj vmesni procesni akt o tožnikovi vlogi za zavarovanje dokazov v postopku odločanja o izdaji dokončnega upravnega akta (o glavni stvari) v postopku davčno inšpekcijskega nadzora, in torej ni upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj se z njim ne odloča o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika oziroma z njim ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, kot to v pritožbi zmotno zatrjuje tožnik, temveč bo to odločba, s katero bo odločeno o morebitni tožnikovi davčni obveznosti.

8Na drugačno presojo ne more vplivati niti pritožbeno sklicevanje na 7. točko na 71. strani ZUS-1 s komentarjem redaktorjev Janeza Breznika in dr. Erika Kerševana, GV, Založba Ljubljana 2008 (iz katere po tožnikovem mnenju jasno izhaja, da sklepi, izdani v upravnem postopku oziroma drugem postopku izdaje upravnega akta, lahko posegajo v pravni položaj posameznika, čeprav so sicer po vsebini samo procesne odločitve in nimajo značilnosti upravnega akta, zato je v nekaterih primerih treba zoper njih zagotoviti možnost samostojnega sodnega varstva), saj je iz nadaljevanja teksta razvidno, da se to stališče nanaša na sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, izdane v primerih, ko ne bo izdan upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, to je akt, s katerim se odloča o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. To pa je v primeru, ko je postopek odločanja o izdaji takega upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. S sklepom, izdanim v zvezi z zavarovanjem dokazov, pa se postopek odločanja o izdaji upravnega akta (glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu navedene določbe ZUS-1.

9Tožnikovo stališče, da je sodno varstvo po tretjem odstavku 5. člena ZUS-1 zaradi molka organa v vsakem primeru zagotovljeno, ne glede na to, za kakšen upravni akt gre v posamezni zadevi, je zato zmotno. Tožba zaradi molka organa je dopustna le zoper upravne akte, za katere je sicer določeno oziroma za katere glede na določbe ZUS-1 izhaja, da o njihovi zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu, in sicer so to po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 dokončni upravni akti, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon (prvi odstavek). Definicijo upravnega akta pa vsebuje drugi odstavek navedenega člena, po katerem je upravni akt po ZUS-1 upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Upravni akt na tej podlagi je primarno upravna odločba, drugi odstavek 5. člena ZUS-1 pa določa, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

10Zato odločitve v zvezi z zavarovanjem dokazov po ZUP ne uživajosamostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, zato tudi ni podano samostojno sodno varstvo zaradi molka organa iz tretjega odstavka 5. člena ZUS-1, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo teh odločitev in njihove posledice uveljavljajo hkrati s pravnim sredstvom (pritožbo oziroma ob pogojih iz 52. člena ZUS-1 s tožbo) zoper odločbo o glavni stvari.

11Ker je odločitev sodišča prve stopnje, da je treba tožnikovo tožbo zavreči, pravilna, se Vrhovno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb, da naj bi sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep še pred potekom roka, ki ga je določilo tožniku v pozivu z dne 17. 11. 2015, da se izjasni o dejstvu, da je organ druge stopnje 6. 11. 2015 izdal odločbo, katere izdajo je tožeča stranka v sporu zaradi molka organa zahtevala, saj četudi bi bile te tožnikove resnične, to na odločitev v obravnavani zadevi ne more vplivati.

12Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (prvi odstavek 82. člena v zvezi s 76. členom ZUS-1).

13Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1.