VSL sodba II Cpg 184/2016

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 54744/2014 z dne 25. 4. 2014 razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrne (1. točka izreka) ter da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 8 dni plačati njene pravdne stroške v znesku 822,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (2. točka izreka).

2Zoper citirano sodbo je iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka vložila pritožbo tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, toženi stranki pa v plačilo naloži vse pravdne stroške tožeče stranke, in podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku,(1) v nadaljevanju ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5Pritožba ni utemeljena.

6V postopku v sporih majhne vrednosti (kakršen je tudi obravnavani) med drugim velja, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava - pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter relativnih kršitev določb postopka sta v teh primerih torej izključena.

7To pomeni, da ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da:

- je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o dobavi in montaži sten sanitarnih kabin na S šoli;

- med strankama ni bilo dogovorjeno, da tožeča stranka dobavi in montira dve vrsti plošč (t. i. (Fundermax) kompakt plošče za prednje stene (vrata) sanitarnih kabin in t. i. MDF plošče za predelne stene sanitarnih kabin), temveč je bilo dogovorjeno, da tožeča stranka dobavi le eno vrsto plošč, t. i. kompakt plošče (da pri svojem poslovanju MDF plošče uporablja kot kompakt plošče, tudi pri izgradnji sanitarnih prostorov, pa tožeča stranka ponavlja tudi v obravnavani pritožbi);

- je za predelne stene tožeča stranka dobavila MDF plošče;

- MDF plošče glede na svoje lastnosti niso t. i. kompakt plošče;

- je bila posebna raba plošč, za katero jih je tožena stranka kupila, tožeči stranki kot prodajalcu znana;

- je tožeča stranka kot prodajalec vedela, iz kakšnega materiala so predelne stene;

- je bila tožeča stranka s stani ravnatelja S šole M. J. obveščena o tem, da so se predelne stene (zaradi skrite napake v materialu) podrle (elektronsko sporočilo z dne 6. 5. 2014, B 9);

- je tožena stranka kot glavni izvajalec v vednost prejela poziv za odpravo napak in

- sta material in delo tožeče stranke manjvredna vsaj za višino tožbenega zahtevka (2.300,00 EUR) - že manjvrednost iz naslova dobave MDF plošč znaša 2.284,82 EUR, nadaljnjih 15,18 EUR, kolikor znaša razlika med tožbenim zahtevkom in manjvrednostjo dobavljenih MDF plošč, pa iz naslova montaže MDF plošč, ki je bila tudi v celoti brez vrednosti,

tožeča stranka v postopku s pritožbo ne more omajati. Ne more torej uspeti z osrednjo pritožbeno trditvijo, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da (iz predračuna - list. št. 23 - in računa tožeče stranke - A 6 - izhaja, da) se pravdni stranki nista dogovorili za dobavo in montažo dveh vrst plošč.

8Tožeča stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje (tj. v pripravljalni vlogi z dne 25. 8. 2014, ki po svoji vsebini ustreza dopolnitvi tožbe) sicer res zatrjevala, da je sta se pravdni stranki najprej dogovarjali, da bo tožeča stranka na objekt S šole dobavila in zmontirala Fundermax plošče in da je kasneje tožena stranka, ko je bila seznanjena s ceno teh plošč, tožeči stranki naročila, da za predelne stene dobavi in zmontira MDF plošče, za zunanje stene pa Fundermax plošče, a po ugotovitvah sodišča prve stopnje dokazni postopek zatrjevanega ni potrdil. Na takšno ugotovitev pa je - kot že obrazloženo - pritožbeno sodišče vezano. Ne more zato presojati, ali iz listinskih dokazov ter v postopku zaslišane priče T. R. (in zakonitega zastopnika tožene stranke D. D.) izhaja drugačen dogovor, kot je bil ugotovljen v izpodbijani, povzet pa v tej sodbi (2. alineja 7. točke te obrazložitve).

9Mora pa pritožbeno sodišče odgovoriti na očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi se po zatrjevanju tožeče stranka kazala v nasprotju med zaključkom sodišča prve stopnje, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da sta se pravdni stranki dogovorili za dobavo različnih vrst plošč, in izvedenimi dokazi. Priča R. je (glede na pritožbene navedbe) namreč v celoti potrdila njene trditve, da sta se pravdni stranki zaradi nižje cene dogovorili, da se dobavijo in zmontirajo različne plošče.

10Protispisnost (kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) je podana takrat, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki in prepisi. Sodišče prve stopnje pa v obrazložitev izpodbijane sodbe (v zvezi s predmetom naročila) ni dobesedno povzemalo vsebine zapisnika o izvedbi dokaza z zaslišanjem priče (temveč je obrazložilo, da sta tako priča R. kot tudi zakoniti zastopnik tožene stranke pri zaslišanju vztrajala pri svojih trditvah - kar v bistvu potrjuje navedbo pritožnice, da je priča v celoti potrdila trditve tožeče stranke). Zatrjevane kršitve že iz tega razloga zato ne more utemeljiti. Protispisnost je namreč napaka povsem tehnične narave - gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno), ampak samo napačno prenese (npr. napačno prepiše) v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini ipd. in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument. Taka situacija pa v obrazložitvi presojane sodbe ni podana. Pritožnica pod pretvezo kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP graja dokazno oceno, ki jo je sodišče prve stopnje gradilo na podlagi celokupnosti izvedenih dokazov (predračuna in računa tožeče stranke, zaslišanja tistih, ki naj bi dogovor, kot ga zatrjuje tožeča stranka, sklenila, pa tudi dejstva, da tožeča stranka ves čas zatrjuje, da so dobavljene plošče v bistvu kompakt plošče, kar vse je tudi ustrezno obrazložilo). To pritožnica celo izrecno zapiše, in sicer da je sodišče prve stopnje sprejelo zmotno dokazno oceno oziroma da je njegov zaključek, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da sta se pravdni stranki dogovorili za dobavo dveh vrst plošč, napačen. Ker kritika dokazne ocene v postopkih v sporih majhne vrednosti ni dovoljena, pa pritožbeno sodišče nanjo tudi ne odgovarja (prvi odstavek 458. člena ZPP).

11Neupoštevni pa sta tudi pritožbeni trditvi, da iz korespondence, ki je potekala med pravdnima strankama (in katero je obrazložila priča T. R.), očitno izhaja, da je tožena stranka na vsak način želela pridobiti posel za S šolo (tj. za končnega kupca) in da tudi zaradi tega tožeči stranki ni želela posredovati specifikacije materialov, ki jih je končni kupec zahteval. Tožeča stranka jih je namreč prvič podala šele v postopku s pritožbo (453. člen ZPP). In sicer ne glede na to, da sta za obravnavani spor tudi v celoti nerelevantni. Bistvo zadeve je namreč v rešitvi vprašanj, kaj je bila vsebina dogovora med pravdnima stranka in ali je tožeča stranka svojo obveznost po dogovoru (pravilno) izpolnila. Temu vsled pa so - enako kot za sodišče prve stopnje - za pritožbeno sodišče pravno nepomembne tudi trditve iz zadnjega odstavka na tretji strani obravnavane pritožbe (da tožena stranka tožeče stranke ni seznanila z vsebino svoje ponudbe, ki jo je posredovala končnemu kupcu, kar vse po pritožničinih navedbah nakazuje na dejstvo, da je tožena stranka tožeči stranki, seveda z določenim namenom, ves čas prikrivala zahteve končnega kupca, in da je bil njen edini cilj zgolj ponuditi sprejemljivo ceno za ponujeni posel, ki je v skupnem znesku znašal kar 170.000,00 EUR).

12Ker je sodišče prve stopnje v dejstveno podlago zadeve (med drugimi) vključilo ugotovitve, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da tožeča stranka dobavi le eno vrsto plošč, t. i. kompakt plošče; da je za predelne stene tožeča stranka dobavila MDF plošče, ki glede na svoje lastnosti niso t. i. kompakt plošče; ter da je tožeča stranka za napako vedela (česar - kot že obrazloženo - v pritožbenem postopku ne more več izpodbiti), pa pritožnica neutemeljeno ugovarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je namesto 461. člena (ki določa, da je kupec dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče, in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova) uporabilo 465. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

13Glede na to, da je tožeča stranka za napako vedela, namreč dejstvo, da tožena stranka napake ni grajala oziroma opozorila na vidne razlike med obema vrstama plošč, na pravico tožene stranke, da se na napake sklicuje, ne vpliva. Dolžnosti, ki sicer izhajata iz 461. člena in 462. člena OZ (kot sicer pravilno opozarja pritožnica), v takšnem primeru izgubijo svoj pomen. Četudi je bila torej napaka očitna (kar pritožnica izpostavlja prek zatrjevanja, da je bila različnost plošč vidna in zaznavna, saj so bile plošče različne teže), pa je toženka ob pregledu ni grajala, slednja ni izgubila pravice sklicevati se na napako (465. člen OZ).

14Vsled vsega navedenega pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da so razlogi sodišče prve stopnje o odločilnih dejstvih jasni in si medsebojno ne nasprotujejo. Obrazložitev prvostopenjskega sodišča je sistematična, celovita, notranje skladna in kot takšna omogoča objektivni preizkus izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče zato na pritožbo odgovarja še, da tudi kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tožeča stranka v tem postopku ne more utemeljiti. Ker je bilo glede na predhodno ugotovitev, da je bila med pravdnima strankama dogovorjena dobava in montaža le ene vrste plošč, potrebno ugotoviti še, ali so MDF plošče kompakt plošče (kot je zatrjevala tožeča stranka), pa pritožnica končno neutemeljeno uveljavlja tudi, da je izvedensko mnenje, na katerega se sklicuje izpodbijana sodba, za sporno razmerje nepomembno.

15Uveljavljani pritožbeni razlogi so se torej izkazali delno za neutemeljene in delno za neupoštevne. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

16Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.