VSM sklep I Ip 227/2016

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
2. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 2. 2016 ustavilo izvršbo na nepremičnino parc. št. 260/33, k.o., v lasti drugega dolžnika J. V. do ½.

2Zoper navedeni sklep se upnica pravočasno pritožuje iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje s tem ko je ustavilo izvršbo, ki se vodi pod VL 26909/2014 na nepremičnini parc. št. 260/33, k.o., v lasti drugega dolžnika do ½, iz razloga, ker drugi dolžnik ni več lastnik navedene nepremičnine, v predmetni zadevi nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter posledično napačno uporabilo materialno pravo. Po ugotovitvi, da je sodišče po uradni dolžnosti vknjižilo hipoteko in zaznambo izvršbe zgolj na lastninskem deležu prve dolžnice, ne pa tudi na lastninskem deležu drugega dolžnika, čeprav je bilo slednje predlagano in pravnomočno dovoljeno s sklepom o izvršbi VL 26909/2014 z dne 14. 3. 2014, je namreč prvostopenjskemu sodišču dne 13. 8. 2015 poslala urgenco, da navedeno napako odpravi in tudi pri lastninskem deležu drugega dolžnika vknjiži hipoteko in zaznamuje predmetno izvršbo z datumom učinkovanja dne 12. 5. 2014. Sodišče prve stopnje pa o njenem predlogu z dne 13. 8. 2015 sploh ni odločalo ter tako ni odpravilo očitne napake v delu sodišča, ko to tudi pri lastninskem deležu drugega dolžnika na nepremičnini parc. št. 260/33 ni po uradni dolžnosti vknjižilo hipoteke in zaznambe izvršbe z datumom učinkovanja dne 12. 5. 2014, torej še pred izvedenim prenosom lastninske pravice na tretjega, trenutnega lastnika V. A., ampak se je pri izpodbijani odločitvi oprlo na sklep zemljiškoknjižnega sodišča z dne 2. 2. 2016. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločitev oziroma v odpravo očitne napake. Priglaša pritožbene stroške, to je stroške sodne takse, za katere predlaga, da se ji priznajo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v predmetni zadevi Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, s sklepom o izvršbi VL 26909/2014 z dne 14. 3. 2014, zoper dolžnika dovolilo predlagano izvršbo, med drugim tudi izvršbo s prodajo nepremičnin parc. št. 261/12 in 260/33, last dolžnikov, vsakega do ½.

6V skladu s prvim odstavkom 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi, pri čemer glede na 88. člen ZZK-1 v primeru, da dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. Posledica zaznambe izvršbe je, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej (drugi odstavek 87. člena ZZK-1).(1)

7Kot izhaja iz listin v spisu, je Okrajno sodišče v Ljubljani v skladu s petim odstavkom 45. člena ZIZ, po pravnomočnosti sklepa o izvršbi VL 26909/2014 z dne 14. 3. 2014, predmetni sklep o izvršbi posredovalo zemljiškoknjižnemu sodišču skupaj z obvestilom, da v skladu s 86. členom ZZK-1, odloči o zaznambi izvršbe. Iz podatkov zemljiške knjige je razvidno, da je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi navedenega sklepa o izvršbi, pri nepremičninah parc. št. 261/12 k.o. in 260/33 k.o., v korist upnice zaznamovalo izvršbo z učinkom od 12. 5. 2014, zgolj na lastninskem deležu prve dolžnice, ne pa tudi na deležu drugega dolžnika, kot to utemeljeno graja pritožba. Nadalje je iz spisa razvidno tudi, da je prvostopenjsko sodišče z dopisom z dne 30. 9. 2015, kateremu je priložilo vlogo upnice z dne 13. 8. 2015, obvestilo zemljiškoknjižno sodišče, da s sklepom Dn 108519/2014 z dne 8. 7. 2014, pri nepremičninah parc. št. 261/12 k.o. in parc. št. 260/33 k.o., last drugega dolžnika do ½, ni bilo odločeno o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke tako, da ne držijo pritožbene navedbe upnice, da sodišče prve stopnje ni odločalo o njenem predlogu z dne 13. 8. 2015, posredovanem kot „urgenca (predlog za popravo vknjižbe hipoteke in zaznambe sklepa o izvršbi)“.

8Zemljiškoknjižno sodišče je po prejemu obvestila in temu obvestilu priloženega sklepa o izvršbi, tudi pri nepremičnini parc. št. 261/12 k.o., v lasti drugega dolžnika do ½, dovolilo vpis zaznambe izvršbe in vknjižbo hipoteke, zavrnilo pa je vpis zaznambe izvršbe v delu, ki se nanaša na parc. št. 260/33 k.o., iz razloga, ker drugi dolžnik ni lastnik ene polovice predmetne parcele, na kateri je bila predlagana izvršba (sklep Dn 201308/2015 z dne 2. 2. 2016).

9Ker sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih v skladu z načelom formalnosti po 124. členu ZZK-1, odloča na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, drugi dolžnik pa po podatkih zemljiške knjige ni (več) lastnik predmetne nepremičnine,(2) je tako podana ovira iz 150. člena ZZK-1(3) in sodišče zaznambe izvršbe (in vknjižbe hipoteke) ne more (ne sme) opraviti, sploh pa ne z učinkom za nazaj, kot to uveljavlja pritožba, saj bi z učinkom za nazaj bilo kršeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo in tudi načelo vrstnega reda.(4) V primeru, ko sodišče opravi vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, ima ta v skladu s 5. členom ZZK-1, nasproti drugim pravni učinek od trenutka, ko sodišče prejme listino, ki je podlaga za vpis in se vrstni red pridobitve stvarne pravice določi po trenutku, od katerega začne učinkovati vpis te pravice (drugi odstavek 10. člena ZZK-1). Ker pa vpis zaznambe izvršbe na nepremičnini parc. št. 260/33 k.o., last drugega dolžnika do ½, v predmetni zadevi ni bil opravljen, kot lastnik (polovice) predmetne nepremičnine pa je sedaj vpisan A. V., ob takšnem stanju zemljiške knjige zaznamba izvršbe ni dopustna.

10Po pojasnjenem sodišče druge stopnje ugotavlja, da napake sodišča, na katero nakazuje pritožba, ko zemljiškoknjižno sodišče ni po uradni dolžnosti opravilo zaznambe izvršbe tudi na parc. št. 260/33 k.o., v lasti drugega dolžnika do ½, zaradi česar upnica v skladu z drugim odstavkom 170. člena ZIZ, na njej ni pridobila hipoteke z učinki proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (trenutnemu lastniku), ni mogoče sanirati v okviru izvršilnega postopka. Izvršilno sodišče je namreč (glede na prirejeno razmerje izvršilnega in zemljiškoknjižnega postopka) vezano na stanje v zemljiški knjigi, zato je napake, do katerih pride v zemljiškoknjižnem postopku, mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi udeležencev postopka. Iz zemljiškoknjižnih podatkov pa izhaja, da je postopek vpisa zaznambe izvršbe pod Dn 108519/2014 pravnomočno končan, brez da bi bilo vloženo kakršno koli pravno sredstvo. Možno pravno pot za odpravo napake, bi lahko predstavljal izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske pravice v korist trenutnega lastnika A. V. (izpodbijanje pravdnih dejanj dolžnika), upnici pa zaradi opustitve zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, ostane na voljo tudi uveljavljanje odškodninske odgovornosti zaradi ravnanja sodišča (po 26. členu Ustave RS).

11Kot je to pravilno navedlo v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje, je v skladu z 32. členom ZIZ, predmet izvršbe za poplačilo upnikove terjatve, vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, v kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Ker iz zemljiškoknjižnega stanja izhaja, da je lastnik nepremičnine parc. št. 260/33, k.o., do ½, A. V. in ne drugi dolžnik, in sklep o izvršbi ne učinkuje proti lastniku nepremičnine, je sodišče prve stopnje upravičeno ustavilo izvršbo s prodajo predmetne nepremičnine, saj ni imelo več zakonske podlage za nadaljevanje izvršbe z njeno prodajo.

12Glede na navedeno, in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica neuspeha upnice s pritožbo in temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi odstavek 170. člena ZIZ).

Op. št. (2) : V skladu z 11. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.

Op. št. (3) : Vpis je namreč dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če se sodna odločba, na podlagi katere se opravi vpis po uradni dolžnosti, razteza oziroma učinkuje proti tej osebi.

Op. št. (4) : Prim. VSK sklep CDn 376/2013.