VSM sklep I Ip 1314/2014

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da Okrajno sodišče v Mariboru ni krajevno pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi (I. točka izreka), zato bo po pravnomočnosti prvostopnega sklepa sodišče zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Celju kot krajevno pristojnemu sodišču (II. točka izreka).

2Zoper tako prvostopno odločitev se pravočasno laično pritožuje upnica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Ne strinja se s prvostopno navedbo, da je upnica kot sredstvo izvršbe najprej predlagala rubež premičnih stvari. Izpostavlja, da navedeno ne drži, saj naj bi najprej predlagala izvršbo na denarna sredstva na dolžnikovem TRR. Navaja, da je bil celoten postopek do sedaj od leta 2000 voden v Mariboru, na okrajnem in okrožnem sodišču. Dodaja še „drugi naslov dolžnika: A. d.o.o., Y., Grobelno.“. Graja dolgotrajnost postopkov ter predlaga, da sodišče zadevo reši čimprej, in prosi, da jo o odstopu Okrajnemu sodišču v Celju obvesti. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev procesnih določb. Kljub napačni ugotovitvi, katero sredstvo izvršbe je upnica navedla kot prvo sredstvo izvršbe, je prvostopno sodišče s sprejeto odločitvijo, da za odločanje v obravnavani izvršilni zadevi ni krajevno pristojno, pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo vse še podrobneje obrazloženo.

5V obravnavani zadevi je upnica vložila laični predlog za izvršbo, s katerim je za izterjavo denarne terjatve predlagala več sredstev izvršbe. Utemeljena je smiselna pritožbena graja, da je upnica kot prvo sredstvo izvršbe navedla izvršbo na denarno terjatev dolžnika oz. na njegova denarna sredstva. Iz upničinega laičnega predloga za izvršbo je namreč vendarle mogoče razbrati, da zaradi izterjave svoje denarne terjatve najprej (kot prvo sredstvo izvršbe) predlaga rubež denarne terjatve - torej izvršbo na denarno terjatev dolžnika (prva alineja v predlogu za izvršbo na strani 2), nato pa še rubež in prodajo premičnih stvari (druga alineja - stran 3 predloga z izvršbo) in nato smiselno izvršbo na „morebitno“ dolžnikovo nepremičnino, ne da bi jo upnica določno opredelila (tretja alineja - stran 3 predloga za izvršbo).

6Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZIZ v primeru, če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Če je v tem primeru med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, je sicer praviloma izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu (tretji odstavek 35. člena ZIZ). Vendar pa slednjega pravila v obravnavani zadevi ni bilo mogoče uporabiti, kot je smiselno zaključilo že sodišče prve stopnje, saj mora biti v skladu s prvim odstavkom 168. člena ZIZ nepremičnina, ki je vpisana v zemljiški knjigi, v predlogu za izvršbo na nepremičnino označena tako, da sodišče po uradni dolžnosti lahko preizkusi lastništvo nepremičnine. V obravnavani zadevi pa upnica morebitne nepremičnine dolžnika („če jo dolžnik ima“) ni določno opredelila, saj o njej ni navedla nobenih podatkov.

7Kot že zgoraj izpostavljeno, je sicer sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi kot prvo navedeno sredstvo izvršbe napačno štelo izvršbo na premičnine, in po tem določalo krajevno pristojnost sodišča. Le-ta se v skladu z 78. členom ZIZ v primeru, če upnik v predlogu ne navede, kje so premične stvari, določa po območju sodišča, na katerem ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oz. sedež. Iste okoliščine pa so relevantne za določitev krajevne pristojnosti tudi v primeru izvršbe na denarno terjatev dolžnika, saj je v skladu s prvim odstavkom 100. člena ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče(1). Zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, ki je krajevno pristojnost za odločanje o predlogu za izvršbo vezalo na stalno prebivališče dolžnika, kljub napačni opredelitvi prvo navedenega sredstva izvršbe v smislu drugega odstavka 35. člena ZIZ vendarle pravilna.

8V obravnavani zadevi je upnica kot dolžnikov stalni naslov v predlogu za izvršbo navedla X, Škofja vas. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je v skladu s tretjim odstavkom 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) določeno s katastrskimi občinami. V skladu s četrtim odstavkom istega člena ZS bi morala Vlada Republike Slovenije z uredbo določiti katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, vendar pa takšna uredba še ni bila sprejeta. Dokler uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih(2) (prvi odstavek 24. člena ZS-H v zvezi s četrtim odstavkom 114. člena ZS). Katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, so tako še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin(3) (v nadaljevanju ZPUZSO). Omenjeni zakon je bil sicer razveljavljen z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij(4) (v nadaljevanju ZUODNO), ki pa katastrskih občin ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten.

9V obravnavani zadevi je bilo tako potrebno ugotoviti območje sodnega okraja, na območju katerega leži stalno prebivališče dolžnika. Po določbi 7. člena ZPUZSO so bila območja občin določena s katastrskimi občinami. Območje katastrske občine Škofja vas, v kateri se nahaja stalno prebivališče dolžnika, je glede na 3. točko 8. člena navedenega zakona del Občine Celje, ki spada v območje sodnega okraja Celje, za katerega je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

10Po vsem obrazloženem se je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi povsem utemeljeno izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v obravnavani izvršilni zadevi.

11Vse navedeno je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa.

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih upnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : V skladu s 136. členom ZIZ se za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, praviloma uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev.

Op. št. (2) : ZS-H; Ur. l. RS št. 45/08.

Op. št. (3) : Ur. l. SRS št. 28/0 in nasl.

Op. št. (4) : Ur. l. RS št. 60/94 in nasl.