78. člen ZIZ

Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo, na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.

Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari, upnik pa lahko tudi predlaga, naj sodišče dovoli izvršbo na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari, v takšnem primeru pa je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami. Uredba vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, zato so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin. Omenjeni ZPUZSO je bil sicer razveljavljen z ZUODNO ter določitvi njihovih območij, ki pa katastrskih območij ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten.

Po prvem odstavku 103. člena ZS je okrožno sodišče, katerega sodno območje obsega tudi teritorialno morje Republike Slovenije, poleg zadev iz 101. člena tega zakona pristojno za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v vseh sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju ter sporih, v katerih se uporablja pomorsko pravo, v sporih glede izkoriščanja morja in morskega dna. Pristojnost sodišča se določa po tem, katero sodišče je pristojno (ali bi bilo pristojno) za odločanje o tožbenem zahtevku (pri čemer izjeme od tega prvi odstavek 103. člena ZS ne predpisuje). Razlaga navedene določbe, po kateri bi bilo Okrožno sodišče v Kopru pristojno vselej, ko se predmet katerekoli pogodbe, iz katere izvira spor, nanaša na plovilo, bi bila preširoka in ne bi bila v skladu z naravo izključne pristojnosti določenega sodišča v državi. Ta pristojnost je namreč izjema od zakonskih določb, ki urejajo pristojnost sodišč v državi, izjeme pa se razlagajo ozko.

Po drugem odstavku 35. člena ZIZ je v primeru, če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Iz določila tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa še izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga, ostane pristojno tudi vnaprej in to tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča. Okrajno sodišče v Grosupljem utemeljeno opozarja na to, da podatek o dolžnikovem naslovu ni podatek, ki bi bil sodišču znan, zato je potrebno upoštevati tisti podatek o dolžnikovem naslovu, kot ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo, ta pa je na območju Okrajnega sodišča v Kočevju. Sama navedba napačnega kraja v predlogu za izvršbo (navedeno je Kočevje, po dopolnitvi predloga za izvršbo pa Grosuplje) pa ne vodi do zaključka o nerazumljivosti vloge, saj za popolnost predloga zadošča naved

Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine se krajevna pristojnost sodišča za nadaljnje vodenje izvršilnega postopka (po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi) ravna lgede na prvotno dovoljena sredstva (v sklepu o izvršbi). Pristojnost sodišče presodi takoj po prejemu predloga, in sicer na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Dolžnikovo prebivališče ni podatek, ki bi bil sodišču sicer znan, zato je odločilen upnikov podatek v predlogu. Z navedbo dolžnikovega naslova se je krajevna pristojnost ustalila in nanjo (na poziv sodišča) dobljen drugačen (popravljen) naslov ne vpliva.

Ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več (3. točka prvega odstavka 3. člena PZ). Ker pri premičninah, na katere je bila določno predlagana izvršba, po ugotovitvi Okrajnega sodišča v Kopru ne gre za ladje, ni mogoče uporabiti specialne določbe tretjega odstavka 838. člena PZ.

Krajevna pristojnost sodišča se v skladu z 78. členom ZIZ v primeru, če upnik v predlogu ne navede, kje so premične stvari, določa po območju sodišča, na katerem ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oz. sedež. Iste okoliščine pa so relevantne za določitev krajevne pristojnosti tudi v primeru izvršbe na denarno terjatev dolžnika, saj je v skladu s prvim odstavkom 100. člena ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.

V upničinem predlogu za izvršbo je navedeno dolžnikovo prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Kopru. Če med postopkom pride do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, se po določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe ne upoštevajo in torej ne izključujejo presoje vprašanja pristojnosti po merilih iz že navedene določbe drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev.

Upničina pomota pri navedbi kraja bivanja dolžnika ne vpliva na določitev pristojnega sodišča. V Ljubljani sploh ni Iršičeve ulice.

Če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah ZPPreb pa ga tudi ni mogoče prijaviti, se za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. Če je dolžnik zgolj prijavljen na Centru za socialno delo, gre le za prijavo stalnega prebivališča in ne za dejansko prebivanje na tem naslovu, tako da se tam ne nahajajo dolžnikove premične stvari. Izvršba se tako ne more opraviti v prostorih Centra za socialno delo na predmetih, ki se tam nahajajo in niso dolžnikova last.

Za izvršbo z več izvršilnimi sredstvi ali predmeti, med katerimi je kot prvo sredstvo predlagan rubež premičnin brez navedbe, kje se nahajajo, je krajevno pristojnost sodišče po dolžnikovem prebivališču ob upoštevanju navedb v predlogu za izvršbo, četudi je hkrati predlagana tudi izvršba na deležu družbenika v družbi.

Podatki iz centralnega registra prebivalstva niso sodišču znana dejstva. Ker so pridobljeni naknadno, že glede na tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne vplivajo na spremembo pristojnosti.

Določbe drugega odstavka 203. člena ZOSRL ni mogoče razlagati tako, da med postopkom oprave izvršbe na letalu sodišče samo ugotavlja, kje se letalo nahaja. Tako pooblastilo bi bilo tudi sicer v nasprotju z glavnim ciljem izvršilnega postopka, torej s hitro izpolnitvijo upnikove terjatve. Zato s sklicevanjem na drugi odstavek 203. člena ZOSRL ni mogoče obiti drugega odstavka 78. člena ZIZ.

Na odločitev o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku ne vpliva narava spora (v konkretnem primeru gre za izvršilni in ne pravdni postopek), na kar se neutemeljeno sklicuje upnik, ko pravi, da gre za spor o pravicah intelektualne lastnine, med katere sodi tudi avtorska pravica, zato naj bi bilo izključno stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Spremembe, ki bi bile za odločanje o pristojnosti sicer pomembne, vendar pa nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, se ne upoštevajo (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V tej izvršilni zadevi je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik svoj sedež, to je Okrajno sodišče v Piranu.

Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel, kje so stvari, zato je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnica stalno oziroma začasno prebivališče.

V sklepu o izvršbi je bila dovoljena izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari, za katere pa ni navedeno, kje se nahajajo. V takem primeru je za vodenje postopka po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik svoj sedež.

Pritožbeno sodišče je moralo delno ugoditi pritožbi, ki utemeljeno opozarja, da bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo izvršilno sodišče upoštevati odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006.