24. člen ZS-H

Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami.

Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče (prvi odstavek 177. člena ZD v zvezi z 99. členom ZS). Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami (114. člen ZS). Te so določene v ZPUZSO.

Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami (tretji odstavek 114. člena Zakona o sodiščih). Ker Vlada Republike Slovenije ni izdala uredbe, s katero bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (prvi odstavek 24. člena ZS-H). Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so tako še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin, o čemer se je Vrhovno sodišče že večkrat izreklo.

Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin.

Dolžnikovo stalno prebivališče se nahaja na območju katastrske občine Plač, ki skladno s 31. točko 8. člena ZPUZSO spada v območje Okrajnega sodišča v Mariboru (114. člena ZS, pred spremembo ZS-H v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZS-H).

V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotnega udeleženca, glede katerega se predlaga postopek razglasitve za mrtvega. Prav tako niso znani nobeni podatki o njegovi smrti in njegovih dedičih, je pa nasprotni udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik spornih nepremičnin katastrske občine št. 2715 Cetore, ki spada v občino Izola. Vrhovno sodišč je zato za odločanje v tej zadevi določilo krajevno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Piranu.

Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 114. člena ZS ni sprejela uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 24. člena ZS-H).

Dolžnikovi nepremičnini, glede katerih se je Okrajno sodišče v Domžalah izreklo za nepristojno za opravo izvršbe, se nahajata na območju katastrske občine št. ... A. Ta katastrska občina z navedeno številko sodi v območje Okrajnega sodišča v Ljubljani in ne v območje Okrajnega sodišča v Ajdovščini, kot je v svojem sklepu zapisalo Okrajno sodišče v Domžalah.

Za izvrbšo na nepremičnino je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

Če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za opravo izvršbo vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Dolžnikove nepremičnine, glede katerih se je Okrajno sodišče v Domžalah izreklo za nepristojno za opravo izvršbe, se nahajajo na območju katastrske občine Izola, ki sodi v območje Okrajnega sodišča v Piranu

Dolžničina nepremičnina, ki je kot prva navedena v upničinem predlogu za izvršbo, se nahaja na območju katastrske občine Portorož, ki je v skladu s 43. točko 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (v nadaljevanju Zakon o območjih občin) spadala v območje občine Piran oziroma v območje sodnega okraja Piran in s tem v območje Okrajnega sodišča v Piranu.

Za opravo izvršbe na nepremičnino, ki leži v katastrski občini I. (2626), je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

Krajevna pristojnost sodišča se v skladu z 78. členom ZIZ v primeru, če upnik v predlogu ne navede, kje so premične stvari, določa po območju sodišča, na katerem ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oz. sedež. Iste okoliščine pa so relevantne za določitev krajevne pristojnosti tudi v primeru izvršbe na denarno terjatev dolžnika, saj je v skladu s prvim odstavkom 100. člena ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.

Na podlagi četrtega odstavka 35. člena ZIZ je v primeru, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.

Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami, ki jih določi Vlada z uredbo. Do sprejetja te uredbe se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona. Do uveljavitve ZS-H je veljalo, da je območje posameznega okrajnega sodišča opredeljeno s sodnim okrajem.

Za odločitev o krajevno pristojnem sodišču za izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet je odločilna navedba o dolžnikovem prebivališču v predlogu za izvršbo.