VDSS sodba Psp 547/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba št. ... z dne 10. 8. 2012 in da se tožnici prizna družinska pokojnina od 29. 6. 2009 dalje. Sodišče je tudi odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

2Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V njej navaja, da se je zakonita zastopnica takoj po rojstvu otroka (tožnice) zglasila pri toženi stranki, kjer ji je bilo pojasnjeno, da hči ni upravičena do prejemanja družinske pokojnine, saj je zavarovanec (oče) umrl pred rojstvom otroka. Ker partnerja nista bila poročena, temveč sta živela v izvenzakonski skupnosti, imena očeta niso vpisali v rojstni list, temveč so mater napotili na postopek ugotavljanja očetovstva. Referentka ji je pojasnila, da mora z vložitvijo vloge počakati, dokler očetovstvo ne bo ugotovljeno. Ker se nobena od zaslišanih prič ni spomnila, da bi dani primer obravnavala, pa tožnica ne razume, da sodišče tožbeni zahtevek zavrača, ker tožnici ni uspelo dokazati, da se je že pred 11. 1. 2012 oglasila na pristojni izpostavi tožene stranke, kjer je želela oddati vlogo. Tožnica je prepričana, da se je prvi ponedeljek po rojstvu otroka oglasila na zavodu. Tam je bila večkrat, govorila je z referentkama. Meni, da je že to, da je vlogo za priznanje družinske pokojnine vložila šele po zaključenem postopku priznanja očetovstva, zadosten dokaz o tem, kakšno informacijo je prejela. Takrat, ko se je prvič oglasila na ZPIZ-u, ni zahtevala, da se njen obisk zabeleži oziroma o tem napravi uradni zaznamek. Tožnica namreč ni mogla predvideti takšnih daljnosežnih posledic, kot so ji nastale. Sodišče je dejansko stanje nepravilno ugotovilo, saj je svojo odločitev oprlo zgolj na izpovedbo zaslišanih prič, pri tem pa ni upoštevalo izjav zakonite zastopnice. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Gre za pravno vprašanje, od kdaj teče družinska pokojnina otroku, ki je moral v sodnem postopku dokazovati očetovstvo. Sodišče mu sicer priznava pravico do družinske pokojnine od rojstva dalje, hkrati pa izplačevanje veže na zahtevek stranke. S tem, ko se je takoj po rojstvu otroka zakonita zastopnica zglasila na izpostavi ZPIZ-a, je jasno izkazala voljo in namen do uveljavljanja pravice in to takoj, s tistim dnem. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3Pritožba ni utemeljena. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

4Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 10. 8. 2012, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 12. 3. 2012. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da ima družinski član A.A. (tožnica) pravico do družinske pokojnine. Družinska pokojnina znaša 201,58 EUR na mesec in se izplačuje od 1. 8. 2011 dalje.

5V zadevi je sporen datum, od kdaj naprej se tožnici izplačuje družinska pokojnina.

6Za priznanje pravice do družinske pokojnine morajo biti izpolnjeni pogoji tako na strani umrlega zavarovanca, ki so določeni v 109. členu v času vodenja postopka pri toženi stranki veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) kot tudi pogoji, določeni v 116. členu ZPIZ-1, kjer je določeno v katerih primerih pridobi pravico do družinske pokojnine otrok po umrlem zavarovancu. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je najprej pred pristojnim sodiščem potekal postopek ugotovitve očetovstva. S sodbo št. P 104/2011 z dne 15. 12. 2011 je bilo ugotovljeno, da je zavarovanec B.B., ki je umrl 29. 6. 2009, naravni oče tožnice. V dokumentaciji upravnega spisa se nahaja tudi zahteva tožnice, ki je bila vložena po zakoniti zastopnici (materi) za priznanje pravice do družinske pokojnine. Zahteva je bila vložena dne 11. 1. 2012, kar je razvidno iz prejemnega žiga, odtisnjenega na zahtevi.

7ZPIZ-1 v 1. odstavku 156. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice, v konkretnem primeru pravice do družinske pokojnine. Vendar pa datum pridobitve pravice ni vedno enak datumu od kdaj naprej je oseba upravičena do izplačila pokojnine. Glede izplačila je namreč potrebno uporabiti 157. člen ZPIZ-1, ki 2. odstavku določa, da osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Tožena stranka je v predsodnem postopku uporabila omenjeno določbo in odločila, da se tožnici družinska pokojnina izplačuje od 1. 8. 2011 dalje, torej šest mesecev za nazaj od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge (vloga je bila vložena 11. 1. 2012). Da je v teh primerih, torej tudi ko gre za pravico do družinske pokojnine, odločilen 2. odstavek 157. člena ZPIZ-1, je stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS(1). Revizijsko sodišče v zadevi, kjer je bilo prav tako odprto vprašanje priznanja pravice do družinske pokojnine poudarja, da ZPIZ-1 razlikuje med pridobitvijo pravice, ki nastopi z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice ter med začetkom izplačevanja obveznosti na podlagi pravice. Ta je za vse osebe iz 2. odstavka 157. člena ZPIZ-1 vezan na čas vložitve zahteve pri toženi stranki, ne glede na morebitno prejšnje izpolnjevanje pogojev ter ne glede na razloge, zaradi katerih je bila zahteva vložena šele kasneje. Ker otroci v nobenem primeru niso pokojninsko in invalidsko zavarovani po starših, je potrebno zadevo presojati po že citiranem 2. odstavku 157. člena ZPIZ-1.

8Pritožbeno sodišče tudi soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnici ni uspelo dokazati, da bi vlogo pri toženi stranki oddala že pred 11. 1. 2012, torej v času takoj po rojstvu otroka, kot to navaja v tožbi. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in nasl.) v 2. odstavku 63. člena določa, da se vloga lahko vloži v pisni obliki ali ustno, s tem da se ustna vloga vloži pri organu na zapisnik (3. odstavek 63. člena). Iz dokumentacije v spisu pa ne izhaja niti, da bi bila podana pisna vloga, niti ustna vloga, dana na zapisnik in sicer pred 11. 1. 2012. Sodišče je s tem v zvezi zaslišalo tudi referentke, ki so bile v spornem obdobju zadolžene za komunikacijo s strankami oziroma sprejemale vloge, vendar pa nobena od zaslišanih prič ni potrdila, da bi zakonita zastopnica oddala pisno vlogo oziroma zahtevala, da se vloga poda na zapisnik. Ker ZUP izrecno določa, kako se pri organu vložijo vloge, so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da je zakonita zastopnica že pred 11. 1. 2012 vložila vlogo oziroma zahtevala, da se vloga vzame na zapisnik. Iz dokaznega postopka namreč ne izhaja, da bi bil zabeležen obisk zakonite zastopnice oziroma, da bi bil narejen uradni zaznamek. Priča C.C. je prepričljivo izpovedala, da če bi šlo za tak primer kot je opisani, bi si ga gotovo zapomnila. Stranki bi dala obrazec za družinsko pokojnino in bi ji ga tudi pomagala izpolniti.

9Ker tožnici ni uspelo dokazati, da je njena zakonita zastopnica vlogo za družinsko pokojnino oddala pred 11. 1. 2012, je tudi po stališču pritožbenega sodišča tožena stranka, na podlagi 2. odstavka 157. člena ZPIZ-1, pravilno odločila, da se tožnici družinska pokojnina izplačuje od 1. 8. 2011 dalje.

10Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

------

(1) VIII Ips 456/2007 z dne 6. 4. 2009