UPRS sodba I U 269/2012

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim aktom je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Enota Ljubljana, na podlagi 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po uradni dolžnosti, odločil, da je denarno kazen v znesku 1.000,00 EUR (tisoč EUR 00/100), ki je bila zagrožena s sklepom Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Enota Ljubljana, številka 0611-2236/2010-17 z dne 16. 5. 2011, o dovolitvi izvršbe, dolžan zavezanec A. d.o.o., plačati v treh dneh po vročitvi tega sklepa v korist proračuna RS po priloženi položnici. V kolikor zavezanec ne bo plačal denarne kazni bo prisilno izterjana. Če zavezanec do 14. 3. 2012 ne bo izvršil z izrekom inšpekcijske odločbe št. 0611-2236/23010-7 z dne 4. 10. 2010 naloženih obveznosti, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 1.000,00 (tisoč 00/100) EUR. V obrazložitvi akta je navedeno, da je bilo z odločbo navedeno v 2. točki izreka tega sklepa zavezancu zaradi nenamenske rabe kmetijskega zemljišča naloženo, da mora iz parcelne številke 1546/1 in 1550/1, obe k.o. ..., ki jo ima v uporabi, odstraniti ves navožen tampon, asfalt, tovorna vozila, stroje in osebne avtomobile ter površino povrniti v prvotno stanje in začeti uporabljati zgolj v kmetijske namene. Dne 19. 10. 2010 se je odgovorna oseba zavezanca pritožila na odločbo. Dne 19. 4. 2011 je kmetijska inšpekcija vročila zavezancu odločbo, izdano s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (v nadaljevanju: MKGP), v kateri se je pritožbo zavezanca zavrnila. Dne 10. 5. 2011 je kmetijska inšpekcija opravila ponovni pregled na terenu ter ugotovila, da je stanje nespremenjeno oziroma da je na del parc. št. 1550/1, k.o. ... dodatno postavljen še večji montažni šotor. Pri pregledu je sodelovala tudi odgovorna oseba zavezanca, ki je izjavila, da bodo v zelo kratkem času začeli z gradnjo novega parkirnega prostora na drugi strani ceste, kjer so površine že zazidljive. Potem pa bodo vsa vozila in kontejnerje preselili tja, sporno površino pa bodo vrnili v prvotno stanje. Predvidevala je, da bodo dela zaključili v pol leta. Na podlagi tega je kmetijska inšpekcija zavezancu izdala sklep o dovolitvi izvršbe, št. 0611-2236/2010-17 z dne 16. 5. 2011 ter postavila nov rok izvršbe. Dne 2. 6. 2011 je kmetijska inšpekcija prejela dopis s strani Občine Vrhnika, v katerem so navedli, da sta obravnavani parceli na podlagi pobude v fazi spremembe namembnosti iz kmetijskih zemljišč v območje proizvodnih dejavnosti. Predvidevajo, da bo nov OPN sprejet v letu 2012. Ne glede na dopis občine je kmetijska inšpekcija po izteku roka iz prej navedenega sklepa opravila ponoven pregled na terenu ter ugotovila, da je stanje nespremenjeno, parkirišče na drugi strani ceste pa zavezanec ni začel postavljati. Pri pregledu je sodeloval tudi lastnik podjetja A. d.o.o., B.B., ki je izjavil, da parkirnega prostora na parc. št. 1556/11, k.o. ... ne bodo delali, ker mora občina najprej odkupiti zemljišče v velikosti cca 300 – 400 m2, ki leži ob cesti. Glede obstoječega parkirišča pa je lastnik izjavil, da bo moral počakati na spremembo namembnosti zemljišča, ki mu je obljubila občina, saj bi odmikanje parkirišča v tem trenutku pomenilo za podjetje veliko gmotno škodo. Za podjetje, ki se nahaja na teh parcelah, pa je lastnik podjetja izjavil, da je pridobilo nadomestno lokacijo. Na tej lokaciji je potrebno samo še preplastiti parkirišče in potem se bo izvedla selitev podjetja. Pričakujejo, da se bo selitev zgodila do konca letošnjega decembra. Organ se sklicuje na 1. in 2. odstavek 298. člena ZUP. Za tako obliko izvršbe se je organ odločil po načelu ekonomičnosti, saj je izvršba s prisilitvijo za zavezanca ugodnejša kot izvršba po drugi osebi.

2V pritožbi je tožeča stranka navedla, da je zavezanec dne 21. 10. 2011 v zvezi z navedenim izvedel za nova dejstva in okoliščine v zvezi s predmetnimi zemljišči. Pri tem gre za dejstva in okoliščine, ki bi, v kolikor bi bile znane in obstoječe že v konkretnem postopku, bistveno vplivali na samo izdajo odločbe kot izvršilnega naslova izpodbijanemu sklepu. Gre namreč za dejstvo, da je pri predmetnih nepremičninah prišlo do spremembe glede vrste njihove rabe, katastrske kulture in razreda, pri čemer slednji ne predstavljata oziroma nista več opredeljeni kot kmetijski zemljišči, pač pa kot pozidano stavbno zemljišče oziroma parkirišče. V kolikor bi bilo navedeno dejstvo znano oziroma obstoječe že v času izdaje predmetne odločbe kot izvršilnega naslova, le-ta sploh ne bi bila izdana, saj naslovni organ za njeno izdajo niti ne bi imel pravne podlage. Glede na navedeno ter neobstoj krivde na strani zavezanca, da predmetnih dejstev ni mogel uveljavljati že tekom postopka – slednji je bil z njimi seznanjen šele po svojem pooblaščencu, ki je navedenega dne opravil vpogled v prostorski portal RS, saj zavezanec ni lastnik zemljišč in kot tak s strani pristojnih organov ni bil obveščen o izvedenih spremembah, je zavezanec pri naslovnem organu v zakonsko predpisanem roku tudi že vložil predlog za obnovo postopka. O predlogu naslovni organ še ni odločil. Zato je izpodbijani sklep očitno napačen in nezakonit, kar terja njegovo odpravo oziroma razveljavitev ter ustavitev izvršbe. V zvezi z izdano izpodbijano odločbo je potrebno opozoriti na dejstvo, da so se s samo spremembo rabe spremenila tudi pooblastila organa in njegovo možno ukrepanje in izvajanje pooblastil, kot upravnega organa, saj organ ni več stvarno pristojen za odločanje o tej zadevi. Enako je odločba nezakonita tudi iz razloga, ker v zvezi z zemljišči ne gre več za kmetijska zemljišča in ne gre več za nenamensko rabo kmetijskega zemljišča, saj je glede na sedanjo rabo zemljišča, kot nezazidanega zemljišča taka raba, kot se očita zavezancu, dopustna in dovoljena in že sama izvršitev sklepa predstavlja nelegalno dejanje, saj nezakonito posega v pravice zavezanca, da uporablja zemljišče na zakonit in dopusten način. Predlaga, da drugostopenjski organ predmetno izvršbo ustavi. Podredno zavezanec naslovnemu organu predlaga odlog predmetne izvršbe vse v skladu z določilom tretjega odstavka 293. člena ZUP.

3Z drugostopenjskim aktom je ministrstvo pritožbo zavrnilo. V skladu s prvim odstavkom 292. člena ZUP je zoper sklep v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Organ, ki je pristojen za izvršbo, lahko zadrži izvedbo izvršbe, če obstajajo razlogi, ki kažejo na to, da bo pritožbi zoper sklep lahko ugodeno. V skladu s prvim odstavkom 298. člena ZUP zavezanca, ki je dolžan kaj storiti, opustiti ali trpeti in ravna v nasprotju z obveznostjo, prisili organ, ki opravlja izvršbo, k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. Drugi odstavek istega člena določa, da organ, ki opravlja izvršbo, zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Pritožbeni organ ugotavlja, da se pritožnikove navedbe v celoti nanašajo na pravnomočno odločbo, ne pa na izvršbo samo, kot določa 292. člen ZUP. Kljub temu je pojasniti, da sta predmetni zemljišči glede na veljavne prostorske akte, po namembnosti kmetijski zemljišči in ne stavbni kot zmotno navaja pritožnik v tožbi. Dejstvo, da je bil pristojni občini podan predlog za spremembo namenske rabe parc. št. 1546/1 in 1550 k.o. ..., ki sta predmet izvršbe, ne zadostuje za drugačno obravnavo namembnosti zemljišča, niti za spremembo pristojnosti, kot skuša dokazati pritožnik v pritožbi. Predmetni zemljišči sta po namenski rabi kmetijski in kot taki v pristojnosti kmetijske inšpekcije. Šele, ko bo oziroma če bo spremenjena namenska raba zemljišč, bo prenehala tudi pristojnost kmetijske inšpekcije. Ker je pritožba neutemeljena, izpodbijani sklep pa pravilen in utemeljen po zakonu, je drugostopenjski organ na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

4V tožbi tožnik predlaga, da sodišče dokončno upravno odločbo – sklep Republike Slovenije z dne 13. 10. 2011 odpravi. Izpodbijano odločitev je organ sprejel navkljub siceršnjim nasprotnim ugotovitvam ter sprejetim zaključkom iz izpodbijane odločitve tj. zaključkom glede obstoja očitnih novih dejstev in okoliščin v zvezi s predmetnimi zemljišči, na katere se nanaša izpodbijana odločba. Gre za dejstva oziroma okoliščine, ki kot take bistveno vplivajo na samo izdajo odločbe kot izvršilnega naslova izpodbijanemu sklepu, kakor tudi samo pristojnosti organa za odločanje v postopku izvršitve odločbe, in sicer v zvezi s samo vrsto rabe, katastrske kulture in razreda predmetnih zemljišč, posledično pa obstojem pravne podlage za samo izdajo odločbe kot izvršilnega naslova izpodbijanega sklepa ter pooblastil samega organa za vodenje predmetnega postopka izvršbe. Sporni zemljišči, glede katerih je bila izdana odločba, katere prisilna izvršitev je predmet postopka po izpodbijanem sklepu, namreč ne predstavljata več oziroma nista opredeljeni kot kmetijsko zemljišče, pač pa kot pozidano stavbno zemljišče oziroma parkirišče. Vsled navedenemu je tožnik pri naslovnem organu v zakonsko predpisanem roku tudi podal predlog za obnovo postopka, o katerem pa še ni bilo dokončno odločeno. Postopek spremembe namenske rabe spornih zemljišč je bil namreč že izveden in namenska raba zemljišč že spremenjena ter kot taka tudi že zavedena v uradne evidence (zemljiški kataster) in ni zgolj v fazi odločanja o podanem predlogu za spremembo, tako da so v zvezi z navedenim ugotovitve organa v izpodbijanem sklepu, na katerih slednji nenazadnje temelji svojo odločitev, povsem napačne in ne ustrezajo dejanskemu stanju. O teh dejstvih pa se je tožnik tudi skliceval v pritožbi, takoj ko se je o njih lahko in mogel, vendar le-teh organ sploh ni presojal, niti upošteval. Odločba pa je nezakonita tudi iz razloga njenega nezakonitega posega v pravice tožnika kot zavezanca, da zemljišča očitno uporablja na zakonit in dopusten način. Vsled spremembi namembnosti zemljišč, ki so predmet izpodbijanega sklepa, namreč v konkretnem primeru ne gre več za nenamensko uporabo kmetijskih zemljišč, saj je glede na sedanjo rabo zemljišč, kot nezazidanega zemljišča taka raba – tj. raba kakršna se v izpodbijanem sklepu očita tožniku očitno dovoljena in dopustna. Tožnik torej s svojim ravnanjem ni storil ničesar takega, kar bi nasprotovalo njegovi obveznosti, zato je izpodbijana odločba, s katero se slednjemu v prej izdanem sklepu zagrožena kazen izterjuje, obenem pa določa nov rok za izpolnitev obveznosti in grozi z novo denarno kaznijo, očitno neutemeljena in nezakonita. V tej zvezi in glede na spremenjeno dejansko stanje je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da je s spremembo namembnosti zemljišč odpadel tudi t.i. javni interes, katerega varuh je ali naj bi bil inšpekcijski organ, saj glede varstva kmetijskih zemljišč pred nedopustnimi posegi – nenamenska raba, tak interes za varstvo povsem konkretnega zemljišča tožnika ne obstoji več in ko pade javni interes za varstvo, pade tudi sama odločba, ki je bila izdana v okviru postopka, začetega po uradni dolžnosti (126. člen ZUP), kar je osnovna materialna predpostavka za začetek tovrstnega upravnega postopka. Predlaga odpravo sklepa z dne 13. 10. 2011 in povrnitev stroškov postopka.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

5Tožba ni utemeljena.

6Po določbi 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS št. 105/2006 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) sodišču v sodni odločbi ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da je upravni organ ravnal v skladu z zakonom in je odgovoril na pritožbene navedbe celovito in pravilno. V postopku izvršbe so namreč dopustni samo ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo, ne pa tudi tisti, ki se nanašajo na zatrjevano nepravilnost odločbe, ki se izvršuje (1. odstavek 292. člena ZUP). Tožnikov ugovor o spremenjeni namembnosti predmetnega zemljišča, ki je postavljen tudi pavšalno brez kakršnih koli dokazov, se namreč nanaša na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, kar tožnik podpira tudi z ugovorom vloženega predloga za obnovo, zato s tem ugovorom tožnik ne more uspeti. Sodišče je preverilo tudi, če je podan kateri izmed razlogov iz 293. člena ZUP in je ugotovilo, da je izpodbijani akt zakonit. Na tej podlagi je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka:

7Po določilu 4. odstavka 25. člena, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Zato je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.