VDSS sklep Pdp 616/2015

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbeni zahtevek, da sta toženi stranki solidarno dolžni tožeči stranki plačati znesek 9.318,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter povrniti tožeči stranki stroške postopka (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, naj drugotoženi stranki povrne stroške postopka v višini 996,25 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper sklep pravočasno po pooblaščenki zaradi vseh pritožbenih razlogov vlaga pritožbo tožeča stranka in predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je v primeru izreka sodbe, s katero se obdolženca oprosti obtožbe oziroma obtožbo zavrne ali če je s sklepom ustavljen postopek ali zavrnjena obtožnica, oškodovanec napoten na pravdo, pri čemer je rok za vložitev tožbe tri mesece od pravnomočnosti kazenske sodbe. Navaja, da v 367. členu Obligacijskega zakonika (OZ) določeni rok ni prekluzivni rok, temveč gre za zastaralni rok. Sklicuje se na sklepa Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 183/2013 in III Ips 1/2014. Kot zmotno graja stališče sodišča, da tožeča stranka tožbe ni vložila v roku, ker je bila vloga naslovljena in vložena na nepristojno sodišče. Navaja, da je zastaranje pretrgano tudi z vložitvijo tožbe na nepristojno sodišče, zato je tožba, vložena na nepristojno sodišče, vložena pred potekom zastaralnega roka, čeprav na pristojno sodišče prispe po poteku zastaralnega roka. Navaja, da je tožeča stranka pri vložitvi tožbe na nepristojno sodišče delovala v smeri, ki naj bi jo pripeljala do uveljavitve zahtevka, le da si je izbrala napačno pot, zato ji ni mogoče pripisati neizvrševanja pravice, kar je razlog za uzakonitev instituta zastaranja. Meni, da je treba sprejeti smiselno razlago določbe 367. člena OZ, po kateri je zastaralni rok varovan tudi, če ne pride do zavrženja tožbe in nato do vložitve nove tožbe, temveč do odstopa zadeve pristojnemu sodišču in nadaljevanja postopka pred tem sodiščem. Sklicuje se tudi na določbe 365. člena in 366. člena OZ ter na 23. člen ZPP in drugi odstavek 14. člena Ustave RS. Priglaša stroške pritožbe.

3Pritožba je bila vročena toženima strankama v odgovor. Drugotožena stranka pravočasno po pooblaščencu vlaga odgovor na pritožbo, predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6Uvodoma pritožbeno sodišče opozarja, da skladno z 274. členom ZPP v primeru, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo in je tožba vložena prepozno, sodišče s sklepom zavrže tožbo in ne tožbenega zahtevka, kot je to zmotno v predmetni zadevi storilo sodišče prve stopnje.

7Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na podlagi ugotovitve, da je skladno z določbo prvega odstavka 112. člena ZPP tožeča stranka vlogo, ki je vezana na rok (tožbo), poslala nepristojnemu sodišču, zaradi česar si ni zavarovala roka iz 367. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 in nasl. – OZ). Zavzelo je stališče, da bi morala tožba prispeti na pristojno delovno sodišče pred potekom trimesečnega roka od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila tožeča stranka napotena na pravdo. Dalje je sklenilo, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o pomoti, saj je iz tožbe razvidno, da je bila naslovljena na nepristojno sodišče ter da je tožbo vložila pooblaščenka odvetnica.

8V predmetni zadevi je tožeča stranka v kazenski zadevi, ki se je vodila pred Okrožnim sodiščem v Krškem pod opr. št. II K 38873/2010 priglasila premoženjskopravni zahtevek zoper obdolženki, v predmetni zadevi toženki. S sodbo z dne 31. 7. 2013 je Višje sodišče v Ljubljani spremenilo sodbo Okrožnega sodišča v Krškem II K 38873/2010 z dne 8. 5. 2013 tako, da je obtožbo zoper toženki zavrnilo (I. točka izreka). Oškodovanca - tožečo stranko pa je na podlagi tretjega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 63/94 in nasl. – ZKP) s premoženjsko pravnim zahtevkom v znesku 9.318,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi napotilo na pot pravde (II. točka izreka). Tožeča stranka je 30. 10. 2013 zoper toženi stranki vložila tožbo, ki jo je naslovila na Okrožno sodišče v Krškem. To se je izreklo za stvarno nepristojno in zadevo v reševanje odstopilo Okrajnemu sodišču v Krškem, to pa se je po ugovoru stvarne nepristojnosti s strani druge toženke izreklo za nepristojno in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi v reševanje sodišču prve stopnje (Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Brežicah), ki je zadevo prejelo 1. 4. 2014.

9Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo. Skladno s 367. členom OZ se v primeru, da sodišče napoti upnika naj svojo terjatev uveljavlja v pravdnem postopku, upnik pa vloži tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že s prvo tožbo (oziroma smiselno z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pri navedenem trimesečnem roku ne gre za prekluzivni rok, temveč za zastaralni rok, zato je sodišče prve stopnje napačno ravnalo skladno z določbo 112. člena ZPP. Vložitev tožbe v predmetni zadevi ni vezana na prekluzivni rok. Glede na navedeno bi sodišče prve stopnje moralo zadevo obravnavati po vsebini in odločiti o tožbenem zahtevku, kot ga je postavila tožeča stranka.

10V zvezi z uporabo materialnopravne določbe 367. člena OZ tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je skladno z ustaljeno sodno prakso zastaranje pretrgano tudi z vložitvijo tožbe na (stvarno, krajevno, funkcionalno in po vrsti) nepristojno sodišče, zato je tudi tožba, vložena na nepristojno sodišče, pravočasna oziroma vložena pred potekom zastaralnega roka (deveti odstavek v zvezi s prvim odstavkom 112. člena ZPP), čeprav na pristojno sodišče prispe po izteku zastaralnega roka (primerjaj s sklepoma Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 183/2013 z dne 22. 5. 2014 in VIII Ips 1/2014 z dne 19. 5. 2014).

11Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje o zahtevku tožeče stranke po vsebini ni odločalo in je tako ostalo stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.