UPRS sodba I U 840/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Stroškovni zahtevek stranke z interesom A.A. se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom in odločbo je prvostopni organ združil tri tam navedene zadeve, po zahtevah A.A., tožnice in B.B. za odobritev pravnega posla, v skupno obravnavanje (1. točka izreka), odločil, da se pravni posel za nakup gozdnih zemljišč s parc. št. 1470, 1472, 1506, 1507, 1564, 1565, 1566 in 1811, vse k.o. …, last prodajalke C.C., sklenjen na podlagi sprejema ponudbe ponudnika A.A. za skupno kupnino 7.620,00 EUR, odobri (2.a točka izreka), nadalje, da se pravni posel, sklenjen po kupoprodajni pogodbi z dne 27. 5. 2014, med prodajalko C.C. in tožnico za nepremičnine s parc. št. 1564, 1565 in 1566, za kupnino 3.350,00 EUR, zavrne (2.b točka izreka), da se pravni posel, sklenjen po kupoprodajni pogodbi z dne 27. 5. 2014, med prodajalko C.C. in kupcem B.B., za nepremičnine s parc. št. 1470, 1472, 1506, 1507, 1811, vse k.o. …, za skupno kupnino 4.270,00 EUR, zavrne (2.c točka) in da stroški v tem postopku niso bili zaznamovani (3. točka izreka). V obrazložitvi je organ uvodoma pojasnil odločitev o združitvi postopkov, nadalje navedel, da so predmet prodaje gozdovi, zato se uporablja Zakon o gozdovih (v nadaljevanju ZG). Iz ponudbe je razvidno, da je prodajalka prodajala vse nepremičnine skupaj za skupno kupnino 7.620,00 EUR, kot druge pogoje prodaje pa je še navedla, da se parc. št. 1564, 1565 in 1566 prodajajo skupaj za kupnino 3.350,00 EUR in parc. št. 1470, 14762, 1506, 1507 in 1811 za kupnino 4.270,00 EUR. V roku so se javili A.A. za vse nepremičnine kot lastnik, katerega gozd je v bližini gozda, ki se prodaja, tožnica za nepremičnine s parc. št. 1564, 1565 in 1566 za skupno kupnino 3.350,00 EUR, ki ni uveljavljala prednostne pravice, ter B.B. za parc. št. 1470, 1472, 1506, 1507 in 1811 za kupnino 4.270,00 EUR, ki tudi ni uveljavljal prednostne pravice. Po izvedenem postopku in glede na določbe ZG in Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) je organ ugotovil, da ima prednostno pravico A.A. kot lastnik, katerega gozd je v bližini gozda, ki se prodaja, in sicer je lastnik gozdov s parc. št. 1898, 1904, 1843, k.o. …, ki so oddaljeni približno 3800 m od najbližjega gozda s parc. št. 1472, 1470 in 1506, ter 4500 m stran od parc. št. 1566. Druga dva kupca nista lastnika gozdov in nimata prednostne pravice pri nakupu.

2Drugostopni organ je s svojo odločbo potrdil odločitev prvostopnega organa in zavrnil pritožbo tožnice.

3Tožnica je v tožbi navedla, da je že v uvodu odločbe napaka, ko drugostopni organ navaja, da odloča o pritožbi zoper UE Ptuj, ko gre za UE Črnomelj, nadalje, da je bila določena kupnina simbolična vrednost prodajanih zemljišč za natančno že prej določeni osebi in to samo zato, da nova, oziroma že vnaprej znana lastnika iz kupnine poplačata zapadle obveznosti iz naslova katastrskega dohodka. Zemljišča niso gozd, temveč travnik oziroma pašnik. Lastnica C.C. je pooblaščenca pooblastila, da za zemljišča v dveh idealnih deležih opravi prenos lastninske pravice na tožnico in B.B., zato ni jasno, zakaj se je pooblaščenec odločil za novega lastnika. Kar pa se tiče vsebine pooblastila, pa je tožnica navedla, da pred izdajo odločbe z vsebino pooblastila ni bila seznanjena, temveč je šele po prejemu prvostopnega akta od pooblaščenca zahtevala kopijo pooblastila. To pooblastilo je nezakonito, ker je potrjeno s strani advokata in notarja iz Hrvaške, kar v Republiki Sloveniji ni veljavno, ne glede na to, da gre za splošno pooblastilo. Tudi če gre za splošno pooblastilo, bi ga morala prodajalka predložiti v potrditev na Veleposlaništvo RS v Kanadi. Ko pa gre za pooblastilo za prodajo nepremičnine, pa bi moralo biti specialno pooblastilo z navedbo osebnih podatkov pooblaščenca in pooblastitelja, z navedbo označb nepremičnin in podatki, ki izhajajo iz javnih evidenc, kupno vrednostjo nepremičnine ter s podatki o kupcu, če so znani. Pooblastilo bi moralo vsebovati tudi notarski zapis. Tožnica je pooblastilo predložila na vpogled notarskim pisarnam v Sloveniji in povsod dobila odgovor, da na podlagi takega pooblastila notarska pisarna ne bi odobrila izvedbe pravnega posla. Predlagala je ugoditev tožbi, odpravo akta ter da sodišče odloči, da na podlagi takega pooblastila odobritev pravnega posla ni mogoča.

4Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

5Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo uvodoma izpostavil, da tožnica nima pravnega interesa za tožbo, ker je dala vlogo za odobritev pravnega posla v nasprotju z dano ponudbo (ponudba je bila za vse nepremičnine za kupnino 7.620,00 EUR). Določbe ZG pa so kogentne in so drugačna dogovarjanja tudi nična oziroma neupoštevna. Opozoril je na določbe ZUP glede pooblastila. Sicer pa tožnica veljavnosti pooblastila ni oporekala pred prvostopnim organom na ustni obravnavi, temveč to navaja sedaj, ko se postopek ni zaključil na načrtovani način. Sicer gre pa za gozdna zemljišča, o čemer prilaga tudi dokaz. Predlagal je, da sodišče tožbo zavrže oziroma zavrne, tožnici pa naloži povrnitev stroškov postopka.

6Stranka za interesom C.C. odgovora na tožbo ni podala.

7Tožba ni utemeljena.

8V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o odobritvi pravnega posla za nakup gozdnih zemljišč s parc. št. 1470, 1472, 1506, 1507, 1564, 1565, 1566 in 1811, k.o. …, med prodajalko C.C. in A.A. kot kupcem in posledično o ne-odobritvi pravnega posla za nakup gozdnih zemljišč s parc. št. 1564, 1565 in 1566, k.o. …, med prodajalko C.C. in tožnico kot kupko ter o ne-odobritvi pravnega posla za nakup gozdnih zemljišč s parc. št. 1470, 1472, 1506, 1507 in 1811, k.o. …, med prodajalko C.C. in B.B. kot kupcem (slednji odločitve ne izpodbija v upravnem sporu).

9Organ je svojo odločitev sprejel na podlagi naslednjih ugotovitev: - da je vlogo za odobritev pravnega posla za nakup vseh zemljišč iz ponudbe (torej zemljišč s parc. št. 1470, 1472, 1506, 1507, 1564, 1565, 1566 in 1811, k.o. …) podal A.A., vlogo za odobritev pravnega posla za nakup zemljišč s parc. št. 1564, 1565 in 1566, k.o. …, pa tožnica; - da je A.A. uveljavljal predkupno pravico kot lastnik, katerega gozd je v bližini gozda, ki se prodaja (deseti odstavek 47. člena ZG) in da tožnica predkupne pravice ni uveljavljala, zaradi česar je organ odobril pravni posel med prodajalko in A.A., pravnega posla med prodajalko in tožnico pa (med drugim) ne.

10Tožnica tej odločitvi nasprotuje, ker se je ponudba nanašala na prodajo posameznih gozdnih zemljišč v dveh delih z vnaprej znanimi kupci z natančno določeno kupnino za vsak del iz razloga, da se bo lahko poplačala obveznost iz naslova katastrskega dohodka.

11Iz podatkov spisa izhaja, da je bila ponudba za prodajo gozda dana za vsa zemljišča s parc. št. 1470, 1472, 1506, 1507, 1564, 1565, 1566 in 1811, k.o. …, za ceno skupaj 7.620,00 EUR, med drugimi pogoji prodaje pa je iz ponudbe razvidno, da se parc. št. 1564, 1565 in 1566, prodajajo skupaj kot celota v znesku 3.350,00 EUR, parc. št. 1470, 1472, 1506, 1507 in 1811, k.o. …, pa se prodajajo skupaj kot celota v znesku 4.270,00 EUR. Že iz povzetega je razvidno, da ni mogoče razlagati vsebine ponudbe na način, kot to meni tožnica, saj je bila ponudba dana za vsa zemljišča, določena pa je bila tudi cena za vsa zemljišča, šele v nadaljevanju pa je ponudba razdeljena na dva (prej opisana) dela. Ker pa je A.A. sprejel ponudbo v celoti, torej oba ''dela'' ponudbe za ponujeno (skupno) ceno (in ob tem uveljavljal prednostno pravico), je tudi po presoji sodišča organ pravilno pristopil k obravnavi podanih vlog. Iz podatkov spisa (potrdilo o namenski rabi zemljišča in predkupni pravici občine z dne 4. 9. 2013) pa tudi izhaja, da so obravnavana zemljišča po dejanski rabi gozdna zemljišča, ki ležijo v območju gozdnih zemljišč (gre za gozd gospodarskega pomena), zaradi česar sodišče tudi ne more sprejeti tožbenega očitka, da gre za kmetijska zemljišča po vrsti rabe.

12Tožnica tudi ugovarja, da je bilo pooblastilo C.C.(s katerim je ta pooblastila D.D. za izvedbo postopka prodaje teh zemljišč) dano za prenos lastninske pravice na zemljiščih v dveh delih na tožnico in B.B., kot zgoraj opisano, zaradi česar ni jasna odločitev za novega lastnika vseh ponujenih zemljišč. Uvodoma sodišče ugotavlja, da iz priloženega pooblastila taka vsebina, kot to zatrjuje tožnica, niti ne izhaja, saj je prodajalka C.C. D.D. pooblastila, da jo zastopa v postopku prenosa lastninske pravice skladno s kupoprodajno pogodbo na novega lastnika; imenovanemu je dala splošno pooblastilo po veljavnih pravnih predpisih, zlasti za podpis kupoprodajnih pogodbo, overovitev kupoprodajnih pogodb ter vseh zemljiškoknjižnih dejanj, kakor tudi vseh drugih odločb in sklepov, zavezala pa se je tudi, da bo priznala vse njegovo delo v njenem imenu za pravno veljavno. Nadalje sodišče tožnici tudi pojasnjuje, da zaradi pomena in varovanja gozdov promet s tovrstnimi zemljišči teče po posebnem postopku, določenem v ZG in v ZKZ, iz česar sledi, da četudi bi taka volja prodajalke iz pooblastila izhajala, je organ glede na izpeljan postopek in njegove rezultate pred upravnim organom ne bi mogel oziroma smel upoštevati, ker je - kot že povedano – A.A. podal vlogo za odobritev pravnega posla pravočasno in popolno ter pri tem uveljavljal predkupno pravico v skladu z desetim odstavkom 47. člena ZG, tožnica pa predkupne pravice niti ni uveljavljala.

13V zvezi s tožbenimi ugovori tožnice, ki se nanašajo na pooblastilo prodajalke C.C. pooblaščencu D.D., pa sodišče že uvodoma ne more sprejeti tožničine navedbe, da ji vsebina pooblastila pred izdajo prvostopne odločbe ni bila znana, saj je tožnica k svoji vlogi za odobritev pravnega posla priložila kupoprodajno pogodbo, ki jo je sklenil pooblaščenec v imenu prodajalke s tožnico kot kupko na podlagi tega (sedaj za tožnico spornega) pooblastila, kar pomeni, da je tožnica sprejela navedeno pooblastilo kot veljavno, saj v nasprotnem primeru pogodbe (verjetno) ne bi sklenila. Ne glede na to, da se sodišče sicer strinja z razlogi organa, da je tožnica ugovor o sporni obliki in vsebini pooblastila podala prepozno glede na povedano, pa sodišče še dodaja, da je pooblastilo veljavno in v skladu z določbami ZUP (54., 55. in 56. člen ZUP), saj je dano v pisni obliki in za prenos lastninske pravice (kot je razvidno v 12. točki obrazložitve), podpisano s strani pooblastiteljice, organ pa v njegovo pristnost očitno ni dvomil, saj ga ni preverjal, kar bi v nasprotnem primeru lahko. Pri tem zato ni pravno relevantno, da je podpis pooblastiteljice overil odvetnik in notar iz Hrvaške, kot tudi, da notarji v Sloveniji takega pooblastila ne bi sprejeli kot pravno veljavnega, kar zatrjuje tožnica.

14Pisno pomoto (za kar pa nedvomno gre pri navedbi v uvodu drugostopne odločbe, kjer je zapisano, da drugostopni organ izdaja na pritožbo tožnice proti sklepu in odločbe UE Ptuj namesto UE Črnomelj) pa lahko organ popravi kadarkoli po 223. členu ZUP in kot taka ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve.

15Stranka z interesom A.A. je priglasil tudi stroške postopka. Ker ZUS-1 ne ureja vprašanja stroškovnega zahtevka strank z interesom, je treba zato glede tega vprašanja uporabiti določbe ZPP v zvezi s prvim odstavku 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni strani in njenemu intervenientu povrniti stroške. Ker je stranka z interesom (objektivno gledano) uspela s svojim predlogom v odgovoru na tožbo, da se tožba zavrne kot neutemeljena, je zaradi navedenega načeloma upravičena do povrnitve stroškov postopka. V odgovoru na tožbo je stroške tudi specificirala. Ker pa se po prvem odstavku 155. člena ZPP povrnejo stranki le ''potrebni stroški'', je treba ugotoviti, ali so navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo take, ki so (bile) pomembne za razjasnitev zadeve oziroma ki (so) vplivale na odločitev sodišča. Po presoji sodišča stranka z interesom takšnih navedb ni podala, saj je v pretežni meri navajala, kar izhaja iz podatkov izpodbijane odločbe in drugostopne odločbe ter podatkov spisa. S temi navedbami pa ni prispevala k razjasnitvi zadeve glede na vsebino tožbe tožnice oziroma vplivala na odločitev sodišča, saj je sodišče pri presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe vse navedeno (med drugim) tudi upoštevalo. Glede na navedeno stranki z interesom stroški postopka ne gredo. Tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu, I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013, ter v sklepu I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015.

16Sodišče je glede na navedeno presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.