56. člen ZUP

Organ za BPP po mnenju sodišča nima prav, da mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi pooblastilo zakonitega zastopnika DU društva, da je formalno popolna. Če vlogi ni priloženo pooblastilo, lahko organ sicer dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če ta oseba v roku ne predloži pooblastila za vloženo zahtevo, organ zavrže takšno vlogo, razen če je dolžan nadaljevati postopek po uradni dolžnosti. Predmet spora v tem upravnem sporu je procesni sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan, zato je sodišče o zadevi odločilo po sodnici posameznici brez predhodno sprejetega sklepa senata.

Tožnica bi morala imeti že v upravnem postopku možnost navajati, da naj bi bila izjava dana pod pritiskom. Tako pa je ostalo še vedno nerešeno vprašanje, kdo je v upravnem postopku podpisal pooblastilo odvetnici. Nedvomno iz zapisnika centra za socialno delo zares izhaja, da je tožnica dala izjavo, da je pritožbo vložila njena mati, vendar pa v upravnem sporu navaja, da je bila ta izjava dana pod pritiskom. Sodišče tako ugotavlja, da ne samo, da je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke, ampak je tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Po mnenju sodišča niso bili dani pogoji, da je tožena stranka pritožbo zavrgla, ne da bi dala tožnici prej možnost, da se izjasni do zapisnika, na katerem temelji izpodbijani akt. Tako pa se šele v upravnem sporu razčiščuje dejansko stanje, ki bi moralo biti v celoti ugotovljeno že v upravnem postopku. Tožena stranka, če je dvomila v pristnost pooblastila, bi morala zahtevati overjeno pooblastilo ali pa povabiti tožnico in odvetnico, da bi se razčistil dvom o pristnosti pooblastila.

Ponudba za prodajo gozda je bila dana za vsa zemljišča za ceno skupaj 7.620,00 EUR, med drugimi pogoji prodaje pa je iz ponudbe razvidno, da se nekatere parcele prodajajo skupaj kot celota v znesku 3.350,00 EUR, druge parcele pa skupaj kot celota v znesku 4.270,00 EUR. Iz povzetega je razvidno, da je bila ponudba dana za vsa zemljišča, določena pa je bila tudi enotna cena za vsa zemljišča in šele v nadaljevanju je ponudba razdeljena na dva „dela“. Ker pa je A.A. sprejel ponudbo v celoti, torej oba ''dela'' ponudbe za ponujeno (skupno) ceno in ob tem uveljavljal prednostno pravico, je organ pravilno pristopil k obravnavi podanih vlog. Pooblastilo je veljavno, ker je skladno z določbami ZUP (54., 55. in 56. člen ZUP), saj je bilo dano v pisni obliki in za prenos lastninske pravice, podpisano s strani pooblastiteljice, organ pa v njegovo pristnost očitno ni dvomil, saj ga ni preverjal. Zato ni pravno relevantno, da je podpis pooblastiteljice overil odvetnik in notar iz Hrvaške, kot tudi, da notarji v Sloveniji takega pooblastila ne bi sprejeli kot pravno veljavnega, kar zatrjuje tožnica.

Listini, priloženi k tožbi, kažeta na to, da je bilo pooblastilo za vložitev pritožbe dano. Tožnik je namreč k tožbi priložil kopijo pooblastila z dne 24. 4. 2014, iz katerega izhaja, da D.D. pooblašča tožnika za zastopanje za vpis oziroma spremembo podatkov v registru kmetijskih gospodarstev za celotni postopek – pritožbo št. 330-1343/2012-12 ter kopijo potrdila o oddaji pošiljke na drugostopenjski organ, oddani 5. 5. 2014, kar bi glede na iztek roka iz drugostopenjskega sklepa kazalo na to, da je bila pošiljka (pooblastilo) poslana pravočasno in bi moral drugostopenjski organ vloženo pritožbo, ki jo je vložil tožnik kot pooblaščenec D.D., obravnavati po vsebini. Sklep drugostopenjskega organa je zato že iz tega razloga nezakonit in ga je treba odpraviti.

Če tožniki skupnega predstavnika ali skupnega pooblaščenca niso postavili in je upravni organ z njimi komuniciral neposredno, zato ni kršil pravil postopka. V primerih, ko je stranka pošiljko prejela, oblika vročitve ne more predstavljati kršitve, ki bi vplivala na odločitev. Namigovanja tožnikov, da sodelovanje izvedenca s pooblaščencem vlagatelja pomeni njegov reden prihodek in zato ni verjetno, da bo deloval v nasprotju z zahtevami pooblaščenca, ne more biti sprejemljiv razlog za izločitev izvedenca. Vlagatelj je navedel tudi zneske, do povrnitve katerih je menil, da je upravičen (to so absolutni zneski vloženih sredstev ne glede na povečano vrednost nepremičnin). Tako je navedel vse podatke, ki so potrebni za uveljavljanje vlaganj.

Ker vlagatelji zahteve za denacionalizacijo (3) v postavljenem roku (8 dni) niso določili skupnega predstavnika oz. pooblaščenca, je takega predstavnika lahko med njimi določil upravni organ (2. odst. 56. čl. ZUP). Skupni predstavnik mora obveščati vse stranke v upravnem postopku, saj je zastopnik vseh strank, ki se v tem primeru (ko je določen skupni predstavnik) štejejo za procesno skupnost strank.

Po določilu 1. odstavka 6.člena ZUS je mogoč upravni spor samo zoper upravni akt, pri čemer je upravni akt po določilu 2. odstavka takšen akt, s katerim med drugim državni organ odloča o kakšni pravici ali obveznosti organizacije v kakšni upravni stvari. S spodbijanim sklepom je prvostopni organ odločil o vprašanju, ki je čisto procesne narave.