54. člen ZUP

Stranko lahko v upravnem postopku poleg odvetniške družbe zastopajo tudi druge pravne osebe, med katere sodijo tudi gospodarske družbe, a le pod pogojem, da so registrirane za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih v upravnem postopku uveljavlja stranka. Kdaj se šteje, da je registrirana dejavnost pravne osebe v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi stranke v konkretni upravni zadevi, izhaja iz pravnih predpisov, ki urejajo določeno upravnopravno področje in ki dajejo pravni osebi v postopku upravičenje za izvedbo posameznih opravil. Kadar stranka v postopku nima pooblaščenca ali zakonitega zastopnika, se namreč upravne odločbe vselej vročajo stranki osebno

Poziv z dne 9. 11. 2016 ni bil vročen tožniku, saj ni bil vročen enemu izmed njegovih pooblaščencev, ampak Centru Ž.. Zaradi neveljavno opravljene vročitve pa enomesečni rok za predložitev zahtevanih dokazil ni začel teči.

Tožnik je v upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec. Da je stranski udeleženec s svojimi ugovori v upravnem postopku lahko uspešen, je na njem, da na trditveni in dokazni ravni izkaže, da bo z odločbo upravnega organa njegov pravno zavarovani interes lahko neposredno prizadet. To pomeni, da tožnik v upravnem postopku ni mogel uspešno uveljavljati morebitnih nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki niso posegle v njegov pravni interes, niti z uveljavljanjem le-teh ne more biti uspešen v upravnem sporu. Če bo po izdaji gradbenega dovoljenja odločba geodetskega organa (ali sodna odločba) posegla v dejstva, pravno pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo to lahko razlog za uporabo katerega od izrednih pravnih sredstev zoper izdano gradbeno dovoljenje, predvidenih v ZUP. Do tedaj pa velja, da je zemljišče načrtovane gradnje tako, kot izhaja iz javnih evidenc ter je prikazano v elaboratu geodetskega načrta obstoječega stanja.

Iz ZUP jasno izhaja dolžnost stranke v postopku, da v primeru, če se odloči za postavitev pooblaščenca, ki v upravnem postopku ni obvezen, skrbi tako za njegovo izbiro kot tudi za to, da je z vsemi pomembnimi okoliščinami razmerja med pooblastiteljem in pooblaščencem seznanjen upravni organ (55. do 58. člen ZUP). Upravni organ ni dolžan sam ugotavljati okoliščin, ki se nanašajo na pooblaščenca in ki lahko vplivajo na zastopanje v upravnem postopku, temveč je v tem odvisen od pooblaščenca samega ter stranke, katerima je ta dolžnost naložena z zakonom. Navedeno dolžnost tako utemeljuje tudi splošno načelo iz 11. člena ZUP, po katerem morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. Tako je tudi v primeru okoliščin, ki vplivajo na procesno sposobnost pooblaščenca, stranka dolžna sporočiti organu te spremembe in preklic oziroma vsebino novega pooblastila - seveda čim prej oziroma v času, ki ne ovira postopka in uresničevanja njenih pravic. ZUP sicer izrecno ne ureja, da je stranka dolžna o smrti pooblaščenca oziroma zakonitega zastopnika pooblaščene pravne osebe, ki vpliva na p

Ponudba za prodajo gozda je bila dana za vsa zemljišča za ceno skupaj 7.620,00 EUR, med drugimi pogoji prodaje pa je iz ponudbe razvidno, da se nekatere parcele prodajajo skupaj kot celota v znesku 3.350,00 EUR, druge parcele pa skupaj kot celota v znesku 4.270,00 EUR. Iz povzetega je razvidno, da je bila ponudba dana za vsa zemljišča, določena pa je bila tudi enotna cena za vsa zemljišča in šele v nadaljevanju je ponudba razdeljena na dva „dela“. Ker pa je A.A. sprejel ponudbo v celoti, torej oba ''dela'' ponudbe za ponujeno (skupno) ceno in ob tem uveljavljal prednostno pravico, je organ pravilno pristopil k obravnavi podanih vlog. Pooblastilo je veljavno, ker je skladno z določbami ZUP (54., 55. in 56. člen ZUP), saj je bilo dano v pisni obliki in za prenos lastninske pravice, podpisano s strani pooblastiteljice, organ pa v njegovo pristnost očitno ni dvomil, saj ga ni preverjal. Zato ni pravno relevantno, da je podpis pooblastiteljice overil odvetnik in notar iz Hrvaške, kot tudi, da notarji v Sloveniji takega pooblastila ne bi sprejeli kot pravno veljavnega, kar zatrjuje tožnica.

Pravilen je zaključek, da je bilo o obravnavani zahtevi, ki se je nanašala na denacionalizacijo premoženja po pok. B.B., ki sta jo vložila tožnik in A.A., pravnomočno odločeno, zaradi česar nadaljevanje postopka, kot ga zahteva tožnik (ki v svoji zahtevi sicer ni z ničemer izkazal, kdaj je A.A. umrla) ni možno. Sicer iz uvoda, kot tudi iz izreka obeh izdanih aktov, eksplicitno ne izhaja, da se odloča o zahtevi obeh vlagateljev, vendar pa je v obrazložitvah natančno opredeljeno, da se obravnava zahteva, ki se nanaša na denacionalizacijo premoženja, podržavljenega pok. B.B., torej za upravno zadevo, katere nadaljevanje obravnavanja je sedaj zahteval tožnik. Iz zahteve tožnika za nadaljevanje obravnavanja zahteve z dne 30. 4. 2013 po 54. členu ZUP/86 pa tudi ne izhaja, da bi se spremenilo dejansko stanje in pravna podlaga po ZDen glede na razlog predhodnega zavrženja obravnavane zahteve za denacionalizacijo. S takim postopanjem pa organ A.A. ni odrekel statusa samostojne stranke in enakovredne vlagateljice zahtevka, saj je (tudi o njeni) zahtevi pravnomočno odločil, o čemer je bila (kot že navedeno) tudi seznanjena. Če pa bi A.A. menila, da sta izdana akta napačna oziroma obremenje

Projektant, ki je tožnika zastopal v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je po tretjem odstavku 54. člena ZUP pooblaščen tudi za vložitev pritožbe zoper odločitev ter za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje.

Tožniku nesporno poslovna sposobnost formalno ni bila odvzeta. Iz upravnih spisov zadeve pa izhaja, da se je njegova žena še pred izdajo zapisnika v obravnavanem davčnem postopku zglasila pri organu prve stopnje, da opraviči svojega moža, ker se vabilu ni odzval, in sicer zaradi posledic prometne nesreče, ki jo je utrpel pred leti. Posebej je izpostavila, da tožnik sploh ne ve, za kaj gre, ker tega ni sposoben razumeti, kot tudi, da je njegovo sposobnost preverjal sodni izvedenec v kazenskem postopku in ugotovil, da tožnik v postopku ni sposoben sodelovati. Glede na takšne navedbe tožnikove žene v postopku na prvi stopnji ter ob upoštevanju določbe 1. odstavka 54. člena ZUP/86, po kateri mora organ na obstoj procesne sposobnosti paziti po uradni dolžnosti, bi prvostopni organ moral podvomiti v procesno sposobnost tožnika in obstoj oziroma neobstoj le-te ugotoviti ter s tem v zvezi opraviti morebitne (neformalne) poizvedbe in izvesti dokaze (po potrebi tudi postavitev izvedenca medicinske stroke) po uradni dolžnosti. Ker gre za okoliščino, ki je bistvena za vodenje davčnega postopka in je davčna organa obeh stopenj nista ugotavljala, je podana bistvena kršitev določb postopka. De

Ker je prosilec za status žrtve vojnega nasilja med postopkom ugotavljanja pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja umrl, status žrtve vojnega nasilja pa je osebna pravica, njegov pravni naslednik ni bil upravičen nadaljevati postopka v upravnem sporu.

Kadar je uveljavljan obnovitveni razlog po 9. točki 249. člena ZUP/86 (stranki ni bila dana možnost udeležbe), ni mogoče sprejeti stališča, da gre za osebno pravico in da dediči že zato niso aktivno legitimirani za vložitev zahteve za obnovo.

Kadar je zahtevana obnova, ker stranki ni bila dana možnost udeležbe v postopku, lahko ob določenih pogojih takšno zahtevo podajo tudi pravni nasledniki osebe, ki bi morala biti udeležena.

Pravni naslednik prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja ne more kot stranka nadaljevati postopka denacionalizacije, če ta ni bil uveden na zahtevo njegovega pravnega prednika.

V upravnih postopkih izdaje lokacijskih in gradbenih dovoljenja se lastnikom nepremičnin, na katere bi lahko predvideni gradbeni poseg vplival, prizna pravica sodelovanja v teh postopkih zaradi varovanja pravic in pravnih koristi, povezanih z njihovimi nepremičninami. Pravna prednica tožnice v tem postopku torej ni varovala strogo osebnih (nededljivih) pravic, temveč pravice in pravne koristi, ki so vezane na njeno nepremičnino in s smrtjo stranke ne prenehajo, temveč preidejo na vsakokratnega lastnika te nepremičnine.

Kdo je lahko stranka v upravnem postopku, je določeno v 49. in naslednjih členih Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86-p.b, v nadaljevanju: ZUP), po katerem se, glede na določbo 324. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, 80/99 in 79/00, v nadaljevanju ZUP/99) končajo zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi ZUP/99 v teku oziroma glede katerih je bila ob uveljavitvi ZUP/99 že vložena zahteva ali pravno sredstvo. Predvsem iz 49., 50. in 54. člena ZUP izhaja, da je stranka v upravnem postopku lahko le živa oseba. Po določbi 1. odstavka 54. člena ZUP mora organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka lahko stranka v postopku in, ali zastopa stranko njen zakoniti zastopnik. Če stranka med postopkom umre, se postopek lahko ustavi ali pa nadaljuje, kar je odvisno od narave upravne stvari, ki je predmet postopka (2. odstavek 54. člena ZUP). Ker je izpodbijana odločba izdana stranki, ki je umrla v času po vložitvi pritožbe in pred izdajo izpodbijane odločbe, je izdana osebi, ki ne more biti stranka v upravnem postopku. Tožena stranka namreč postopka, v smislu določbe 2. odstavka 5

ZUS aktivne tožbene legitimacije ne veže samo na stranke v upravnem postopku, pač pa jo priznava tudi osebi, ki sicer v upravnem postopku ni sodelovala, pa izdani akt posega v njene pravice ali pravne koristi. Če se v skladu z določbo 2. odstavka 54. člena ZUP/86 upravni postopek nadaljuje po smrti vlagatelja zahteve, ima njegov pravni naslednik legitimacijo za vložitev tožbe po ZUS, četudi ni sodeloval v upravnem postopku in mu odločba upravnega organa ni bila vročena.

Temelj za uveljavljanje izplačila odškodnine v denarju je odločba upravnega organa o zahtevku denacionalizacijskega upravičenca z določitvijo odškodnine po 2. odstavku 42. člena ali 2. odstavku 43. člena ZDen. Šele na podlagi take odločbe lahko Ministrstvo za finance RS uvede postopek in odloči o zahtevku upravičenca za izplačilo odškodnine v denarju in določi način izplačila glede na obseg sredstev in željo upravičenca.

Če je tožena stranka odločila v času veljavnosti novega obrtnega zakona (Ur.l. RS, št. 50/94) tako, da je odpravila prvostopno odločbo in sama rešila stvar, ni smela uporabiti določbe prejšnjega obrtnega zakona (Ur.l. SRS, št. 35/88, 24/89) o prenehanju obratovalnice tožeče stranke, saj ta zakon v času njene odločitve ni veljal več.

Namesto umrlega zavezanca ne morejo vstopiti njegovi pravni nasledniki, ker v imenu umrlega zavezanca ni mogoče dati davčne napovedi, na njegovo ime izdati odločbe in jo vročiti enemu od dedičev. Upravna odločba ne more biti izdana na ime umrle osebe, in ne more biti stranka v upravnem postopku.