VSL sklep II Ip 3998/2015

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe na transakcijskem računu dolžnice (I. točka izreka sklepa) in zavrnilo zahtevek upnice za povrnitev stroškov predloga za odpravo nepravilnosti (II. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnica zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje predlog za odpravo nepravilnosti zavrnilo zaradi definicije in namena, ki ga ima fiduciarni račun ter nadaljevalo, da je izvršba dovoljena le na denarna sredstva dolžnika, čeprav je upnica dokazala, da so na fiduciarnem računu dolžnice prav lastna denarna sredstva dolžnice. Pritrjuje, da izvršilno sodišče ni pristojno reševati nepravilnosti oziroma zlorabe pri delovanju dolžnice kot odvetnice, česar pa upnica ne predlaga niti zahteva, zahteva le, da izvršilno sodišče primarno upošteva interes upnice, da se zagotovi učinkovitost izvršbe. Upnica sodišču ni predlagala, da v dokaz njenih trditev, da dolžnica posluje preko fiduciarnega računa, opravi poizvedbe v tej smeri, ampak je predložila obsežno dokumentacijo, v kateri so pristojni za reševanje odkrili nepravilnosti oziroma zlorabe fiduciarnega računa dolžnice pri opravljanju odvetniškega poklica. Dolžnica je ravno zaradi tega trenutno v fazi izbrisa iz imenika odvetnikov. Sodišče prve stopnje je predloženo obsežno dokumentacijo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa popolnoma prezrlo, pri čemer upnici ni znano, ali jo je prejelo, ali se do nje namensko ni opredelilo. V kolikor se namensko ni opredelilo do predložene dokumentacije, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, saj se ni opredelilo do predloženih dokazil, tako da sklepa ni moč preizkusiti. V posledici navedenega je nepravilna tudi odločitev sodišča o zahtevi upnice za povrnitev stroškov, saj upnica dokazuje, da so na fiduciarnem računu lastna sredstva dolžnice, na te pa je dovoljeno seči z izvršbo. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5Po določbi prvega odstavka 52. člena ZIZ lahko stranka ali drug udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča, da naj odpravi nepravilnosti, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe. Zahteva za odpravo nepravilnosti je torej posebno pravno sredstvo, ki ga lahko uveljavlja prizadeti v primerih nepravilnega ravnanja pri izvedbi izvršbe. Z njo stranka oziroma udeleženec prepreči neposredno učinkovanje nepravilnih dejanj pred nastopom njihovih pravnih posledic. Namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni namreč v tem, da se zgolj ugotovijo nepravilnosti, pač pa je namenjena temu, da se pravočasno omogoči odpravi nepravilnosti in se tako zagotovi pravilni nadaljnji tek izvršbe.

6V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnice s sklepom o izvršbi z dne 14. 7. 2015 zoper dolžnico med drugim dovolilo tudi izvršbo na denarna sredstva dolžnice pri organizacijah za plačilni promet. Hranilnica d.d. je z dopisom z dne 15. 7. 2015 sklep o izvršbi vrnila, ker ima dolžnica pri njih odprt le fiduciarni račun. Upnica je v skladu s citirano določbo 52. člena ZIZ z vlogo z dne 27. 8. 2015 od sodišča zahtevala izdajo sklepa, s katerim naj sodišče odpravi nepravilnosti, ki jih banka opravlja pri opravljanju izvršbe. V zahtevi za odpravo nepravilnosti je navedla, da dolžnica pri poslovanju s sodiščem navaja fiduciarni račun kot svoj poslovni račun, da na fiduciarni račun prejema tudi nakazila, ki niso namenjena zbiranju in hrambi denarnih sredstev odvetnikovih strank, iz fiduciarnega računa pa redno dviguje večje količine denarnih sredstev ter le redke zneske prenakazuje na drug transakcijski račun. V dokaz svojih navedb, da dolžnica posluje preko fiduciarnega računa, na katerem se zato nahajajo pretežno denarna sredstva dolžnice in ne tudi strank, je predložila obvestilo OZS z dne 3. 7. 2015 s prilogami (priloge A1 do A5 spisa) in dopis Hranilnice d.d. z dne 25. 8. 2015 z izkazom prometa na fiduciarnem računu dolžnice od 1. 1. 2015 do 25. 8. 2015 (priloga A6 spisa).

7Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžničino zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zavrnilo. Izhajalo je iz pravilnega izhodišča, da izvršba na fiduciarni račun odvetnika ni dovoljena. Pravilno je pojasnilo, da 9.a člen Zakona o odvetništvu – ZOdv predpisuje obveznost odprtja fiduciarnega računa za odvetnike, ki je poseben transakcijski račun, na katerem odvetnik ali odvetniška družba ločeno od poslovnega računa zbira in hrani sredstva svojih strank. Sredstva na tem transakcijskem računu so premoženje strank imetnika računa in ne premoženje imetnika računa, po prvem odstavku 32. člena ZIZ pa je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko le vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba nanjo omejena. Višje sodišče pri tem dodaja, da sredstva na fiduciarnem računu ne spadajo v stečajno maso ali zapuščino odvetnika, namen vključitve obveznosti odvetnika, da pri banki odpre fiduciarni račun za sredstva svojih strank v novelo ZOdv-C (Uradni list RS, št 35/09) pa je v zagotovitvi varnega deponiranja denarnih sredstev strank na fiduciarnem računu svojega odvetnika ter preprečitvi situacij, ko odvetniki strankam niso izplačali njihovih denarnih sredstev, nakazanih na odvetnikov poslovni račun, ker so jim poslovne račune blokirali upniki z izvršbami.(1) Ker glede na navedeno upniki odvetnika ne morejo s prisilnimi ukrepi poseči na sredstva na fiduciarnem računu upničine navedbe o zatrjevanih nepravilnostih pri uporabi oziroma o zlorabi fiduciarnega računa dolžnice v tem izvršilnem postopku ne pomenijo zatrjevanja pravno pomembnih dejstev in zato odsotnost opredelitve sodišča prve stopnje do teh navedb ter dokazil, ki jih je upnica predložila v njihov dokaz (dokazovanje namreč obsega le dejstva, ki so pomembna za odločbo; prim. prvi odstavek 213. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ne more pomeniti očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka.

8Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe ter posledično pravilno zavrnilo tudi zahtevek upnice za povrnitev stroškov predloga za odpravo nepravilnosti.

9Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Ker upnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------

Op. št. (1): Razdrih, A.: Odvetnikov fiduciarni račun, Odvetnik, št. 2(44) – julij 2009, str. 8.