VSC sklep EPVDp 145/2015

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 (dvajset 00/100) EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa z dne 7. 8. 2015 ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa.

2.Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornik zaradi kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1).

3.Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na ugotovitvah, da je storilec po izdaji sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar pred njegovo vročitvijo storilcu, storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je sodišče izdalo 7. 8. 2015, storilcu je bil ta sklep vročen 12. 8. 2015, dne 9. 8. 2015 pa je storil prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) zaradi katerega mu je bilo sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 4. 9. 2015, ki je postala pravnomočna 17. 9. 2015, izrečena globa 1.200,00 EUR in stranska sankcija 18 kazenskih točk.

5Kot izhaja iz 3. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče skladno s tretjim odstavkom 202. e člena ZP-1 odločilo, da se odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče. Kot razloge za takšno odločitev pa je v 4. do 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da je storilec že od dne 26. 2. 2015, ko mu je bil vročen sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, seznanjen s postopkom za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in je tudi sam podal predlog za odložitev izvršitve prenašanja veljavnosti vozniškega dovoljenja 16. 3. 2015, pa je kljub temu, da mu je že bilo pravnomočno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in kljub zavedanju, da je v teku postopek odločanja o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vozil motorno vozilo v cestnem prometu pod vplivom alkohola, pri čemer je imel v organizmu najmanj 0,70 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. S storitvijo tako hudega prekrška, ki sodi med enega izmed najhujših prekrškov po ZPrCP, saj voznik s tako visoko stopnjo alkohola v organizmu resnično predstavlja nevarnost v cestnem prometu, je storilec zlorabil zaupanje, ki mu ga je s sklepom z dne 7. 8. 2015 izkazalo sodišče, ko je ocenilo, da v cestnem prometu ne bo več ponavljal prekrškov, s storitvijo tako hudega prekrška pa je tudi pokazal nekritičen odnos do varnosti v cestnem prometu, zaradi česar se je sodišče prve stopnje odločilo za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

6Upoštevajoč povzeto obrazložitev izpodbijanega sklepa se kot neutemeljeni izkažejo pritožbeni očitki o nasprotju med obrazložitvijo in izrekom izpodbijanega sklepa. V izreku izpodbijanega sklepa sodišče sploh ni navedlo pravne podlage za preklic, temveč le ta izhaja iz uvoda ter obrazložitve izpodbijanega sklepa. Čeprav drži, da je sodišče prve stopnje v uvodu izpodbijanega sklepa navedlo kot pravno podlago drugi odstavek 202. e člena ZP-1, v obrazložitvi pa se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 202. e člena ZP-1, bistvena kršitev določb postopka ni podana, saj nasprotje med uvodom odločbe in njeno obrazložitvijo pa ne predstavlja absolutno bistvene kršitve iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Tako so pritožbeni očitki o bistveni kršitve določb postopka neutemeljeni.

7Ob upoštevanju celotne obrazložitve izpodbijanega sklepa je povsem jasno, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na tretji odstavek 202. e člena ZP-1, ki določa, da v primeru, če so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa do poteka preizkusne dobe pravnomočno izrečene kazenske točke v cestnem prometu, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče s sklepom odloči, ali naj se mu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri odločanju o preklicu sodišče smiselno uporablja določbe drugega odstavka 202. e člena ter petega odstavka 202. d člena ZP-1. Slednji pa določa, da sodišče pri odločanju o odložitvi izvršitve prenašanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnje njegove odgovornosti za prekršek, okoliščine, v katerih je storil prekršek, ter na podlagi tega oceni, ali je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih.

8Nedvomno ne gre v obravnavani zadevi za situacijo, ko bi bil prekršek storjen v času preizkusne dobe, saj kot pravilno poudarja tudi zagovornik v pritožbi, preizkusna doba začne teči šele z vročitvijo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilec pa je v obravnavani zadevi storil zelo hud prekršek, sicer po izdaji, vendar pred vročitvijo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ob strogi gramatikalni razlagi tretjega odstavka 202. e člena ZP-1 bi res bilo mogoče razumeti, da je fakultativni preklic odložitve izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja mogoč le v primeru, če sodišče po izdaji sklepa izve za storitev najhujših prekrškov, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk, ki so bili storjeni pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. To bi pomenilo, da sodišče storilcem, ki bi prekršek, za katerega je predpisano število kazenskih točk zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, storili po izdaji sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar pred njegovo vročitvijo, ne bi smelo preklicati odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. S tem bi se ti storilci izognili posledicam hude kršitve, kar nedvomno ni bil namen zakonodajalca. Zato po mnenju pritožbenega sodišča tako stroge gramatikalne razlage ni mogoče uporabiti, saj le-ta ni skladna z namensko razlago oziroma namenom te določbe. Po mnenju pritožbenega sodišča je namen tretjega odstavka 202. e člena ZP-1 omogočiti sodišču, da ponovno presodi svojo odločitev o odobritvi odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko le-to po izdaji sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izve za dejstvo, da je storilec pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storil prekršek, za katerega so predpisane kazenske točke v številu, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa bi v primeru, če bi za ta prekršek vedelo že pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sprejelo drugačno odločitev in bi predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrnilo. Tako je z vidika uporabe tretjega odstavka 202. e člena ZP-1 po mnenju pritožbenega sodišča relevantno ali je sodišče pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imelo možnost seznaniti se z vsemi okoliščinami, ki so bistvene pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ravno zato tretji odstavek 202. e člena ZP-1 napotuje na smiselno uporabo petega odstavka 202. d člena ZP-1 in sodišču dopušča presojo ali je zaradi prej storjenega prekrška storilcu potrebno preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Če zaradi naknadno ugotovljenega dejstva, da je storilec pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storil tako hud prekršek, za katerega je predpisano število kazenski točk v številu, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, in ob upoštevanju drugih relevantnih okoliščin, ni mogoče sprejeti ocene, da je pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov, je nedvomno potrebno že odobreno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja takšnemu storilcu preklicati, saj predstavlja nevarnost za druge udeležence v cestnem prometu. Tako je po stališču pritožbenega sodišča tretji odstavek 202. e člena ZP-1 dopustno uporabiti tudi za primer, kot je obravnavani, ko je storilec prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, storil po izdaji sklepa o odložitvi izvršitve prenašanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar pred njegovo vročitvijo storilcu.

9.Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni upoštevalo okoliščin iz petega odstavka 202. d člena ZP-1 in da se obrazložitev sklepa tega v ničemer ne dotika, saj je iz zgoraj povzetih razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, jasno razvidno, da je sodišče v točkah 4 do 6 obrazložitve navedlo jasne in prepričljive razloge za svojo odločitev, pri čemer je kot odločilno štelo, da je storilec kljub zavedanju, da mu je bilo pravnomočno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in da je zaprosil za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vozil pod vplivom alkohola s koncentracijo najmanj 0,70 miligrama v alkohola v litru izdihanega zraka, s čemer je dejansko pokazal svoj nekritičen odnos do spoštovanja cestnoprometnih predpisov in do varnosti v cestnem prometu.

10Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso, ki jo je odmerilo v skladu s tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah v višini 20,00 EUR. K plačilu tako odmerjene sodne takse, ki jo je storilec dolžan plačati v 15 dneh, bo storilca pozvalo sodišče prve stopnje s posebnim pozivom za plačilo sodne takse.