UPRS sodba II U 487/2014

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila sklep Mestne uprave Mestne občine Maribor, št. 37102-64/2014-5 z dne 30. 7. 2014 (1. točka izreka), vlogo tožeče stranke za priznanje statusa stranskega udeleženca zavrgla (2. točka izreka) in odločila, da pri izdaji te odločbe niso nastali posebni stroški postopka (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je s citiranim sklepom prvostopni upravni organ odločil, da se tožeči stranki ne prizna lastnosti stranke in s tem pravice do sodelovanja kot stranke v postopku v zadevi spremembe prometnega režima na ... ulici v Mariboru. V pritožbenem postopku je tožena stranka ugotovila, da je v konkretnem primeru vloga tožeče stranke v tem postopku prepozna. Navaja, da lahko oseba uveljavlja status stranskega udeleženca v postopku na prvi stopnji do izdaje odločbe prve stopnje oziroma zaključka prvostopenjskega postopka s sklepom. Organ prve stopnje pa je z odločbo – odredbo št. 37102-64/2014-2, s katero je izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest A. d.d., odredil postavitev ustrezne prometne signalizacije za vzpostavitev „območja za pešce“ na ... ulici v Mariboru, izdal dne 23. 6. 2014. Ker je tožeča stranka vložila vlogo dne 15. 7. 2014 je torej njena vloga prepozna. Sicer pa bi moral iz navedenih razlogov to storiti že prvostopni upravni organ. Ob tem pa tožena stranka opozarja, da se ni spuščala v vsebinsko obravnavo zadeve, presodila pa je, da tudi v primeru, če bi pritožbeni organ vlogo obravnaval kot zahtevo po izdaji odločbe prve stopnje, prav tako glede tega niso izpolnjeni pogoji iz sedmega odstavka 143. člena v povezavi z drugim odstavkom 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

2Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in navaja, da je z vlogo zahtevala udeležbo v postopku spremembe prometnega režima v ... ulici kot lastnica nepremičnine v tej ulici in ker je s spremembo prometnega režima bil preprečen dovoz do njenih nepremičnin. Pravic v postopku zato ni bilo mogoče zaščititi drugače kot s pritožbo na odločbo, ki tožeči stranki ni bila vročena. Tožeča stranka je za izdajo odločbe izdane 23. 6. 2014 izvedela 27. 6. 2014, ko je z vozilom obstala pred zaporo uvoza v Židovsko ulico in udeležbo zahtevala v upravnem postopku dne 15. 7. 2014, kar je le 18 dni od dneva, ko je izvedela za izdajo odločbe. To pomeni, da 30 dnevni rok iz sedmega odstavka 143. člena ZUP ni bil zamujen in je bila vloga tožeče stranke za priznanje statusa stranskega udeleženca v upravnem postopku določitve prometne ureditve v ... ulici, zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, nezakonito zavržena. Čeprav tožeča stranka vročitve odločbe ni izrecno zahtevala, bi ji v skladu s prvim odstavkom v povezavi s četrtim odstavkom 7. člena ZUP morala biti vročena. Če pa bi pri tem dvomila o želji tožeče stranke po vročitvi odločbe, pa bi morala zahtevati dopolnitev vloge v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP. Citira določbo 44. člena ZUP in navaja, da organ prve stopnje etažnih lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov v ... ulici v upravnem postopku, s katerim je v ulici določil območje za pešce in s potopnim valjem preprečil dovoz njihovim vozilom, ni vključil v postopek kot stranske udeležence, niti jih pred fizično zaporo ulice ni obvestil, da se do svojih nepremičnin ne bodo mogli več pripeljati z vozili. Po sedmem odstavku 143. člena ZUP imajo namreč osebe, ki jim ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav so imele za to pravico, pravico do vročitve odločbe, če to zahtevajo v 30 dneh od dneva, ko so izvedele za izdajo odločbe. V pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo dne 9. 3. 2015, zatrjuje, da odredba, s katero je tožena stranka naložila A. d.d. postavitev prometne signalizacije za vzpostavitev prometne ureditve območja za pešce v ... ulici, predstavlja odločbo, ki jo sicer tožena stranka imenuje odredba in ki v skladu z Odlokom o občinskih cestah v Mestni občini Maribor predstavlja odločanje o javno pravni zadevi, o kateri se mora odločati v upravnem postopku in da ima tožeča stranka pravico do udeležbe v takem postopku. Navaja tudi, da besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje starega mestnega jedra v Mariboru niti v 26. členu, v katerem se navaja ulice v katerih se bo še vzpostavilo območje za pešce, kakor tudi v 21. členu, v katerem so navedene ulice v katerih bo postopno ukinjen motorni promet, ... ulica ni navedena. Navedena dejstva želi tožeča stranka kot stranski udeleženec uveljaviti v postopku določitve prometne ureditve v ... ulici. Predlaga, da sodišče upravni akt odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek ter ji naloži, da mora tožeči stranki priznati status stranskega udeleženca in ji vročiti odločbo. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema postopek v zvezi z vlogo tožeče stranke in pojasnjuje, da je tožeča stranka zahtevala priznanje statusa stranskega udeleženca v zvezi z odredbo št. 37102-64/2014-2 z dne 23. 6. 2014, ki jo je le-ta izdala A. d.d., ki skrbi za redno vzdrževanje občinskih cest in mu odredila postavitev ustrezne prometne signalizacije na ... ulici v smislu ureditve območja umirjenega prometa (območje za pešce). Odredba je bila namenjena javnemu podjetju in ni določala možnosti ugovora, pritožbe ali drugega pravnega sredstva. Prvostopenjski upravni organ je s sklepom št. 37102-64/2014-5 z dne 30. 7. 2014 vlogo zavrnil z utemeljitvijo, da se tožeči stranki lastnost stranke ne prizna in tako ne pridobi pravice do sodelovanja kot stranka v postopku. Ker v navedenem primeru sploh ni šlo za upravni postopek, v katerem bi lahko stanovalci … ulice sodelovali v postopku kot stranski udeleženci, bi bilo potrebno takšno vlogo oziroma pritožbo kot nedovoljeno zavreči, saj se je s citirano odredbo odredila zgolj postavitev ustrezne prometne signalizacije točno določenemu javnemu podjetju. Dodaja še, da so stanovalci ... ulice v postopku sprejemanja odloka imeli možnost kot zainteresirana javnost podati svoje pripombe. Sicer pa je iz grafične priloge citiranega odloka (prometna zasnova – karta št. 7) razvidno, da je Židovska ulica tam vrisana kot območje za pešce oziroma „peš cona“. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in tožeči stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

4Tožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi je predmet spora vprašanje, ali gre pri postavitvi ustrezne prometne signalizacije v ... ulici, na podlagi odredbe tožene stranke št. 37102-64/2014-2 z dne 23. 6. 2014 A. d.d., za upravno zadevo, kar bi posledično pomenilo, da ima tožeča stranka, kot lasnica nepremičnine v tej ulici, pravni interes za sodelovanje v tem postopku.

6Po določbi drugega odstavka 2. člena ZUP se šteje da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ o neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Tega pa po presoji sodišča tožeča stranka z zatrjevanjem, da to izhaja iz 25. člena Odloka o občinskih cestah, ne izkazuje. Ne le, da iz citirane odredbe navedena pravna podlaga ne izhaja, tudi sicer se z njo vzdrževalcu občinskih cest odreja oziroma nalaga (zgolj) postavitev ustrezne prometne signalizacije. Postavitev prometne signalizacije je strokovno tehnično opravilo in odreditev takega opravila vzdrževalcu ceste ne predstavlja odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava. Podlaga za postavitev prometne signalizacije je Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje starega mestnega jedra v Mariboru. Kot je razvidno iz navedb tožene stranke obstaja sicer neskladje med njegovim grafičnim in tekstualnim delom, vendar navedena nepravilnost na presojo, da postavitev prometne signalizacije z odredbo naloženo javnemu podjetju, ne predstavlja upravnega postopka in da citirana odredba tudi ne predstavlja upravnega akta, ne vpliva.

7Upoštevaje navedeno je zato odločitev tožene stranke, ki je z izpodbijano odločbo vlogo tožeče stranke zavrgla, sicer pravilna, vendar iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče v tej sodbi. Če namreč navedena odredba o postavitvi prometne signalizacije ne predstavlja upravnega akta, potem tudi tožeči stranki ni mogoče priznati lastnosti stranskega udeleženca v postopku izdaje takega akta. Prav tako tudi ni mogoče v tem primeru uporabiti določb ZUP, ki se nanašajo na pravočasnost vloge oziroma presojati vloge z vidika zahteve za izdajo odločbe v smislu 143. člena ZUP.

8Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

9Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.