UPRS sodba I U 1350/2014

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je CSD A. (organ prve stopnje) sklenil, da se zavrže predlog tožnice za odobritev pravnega posla – prodaje nepremičnine in porabe denarnih sredstev skupnosti dedičev. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnica kot predlagateljica podala vlogo za odobritev dela, ki po 3. odstavku 189. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) presega okvire rednega poslovanja in upravljanja varovančevega premoženja, ter da je v skladu s 191. členom omenjenega zakona potrebna skrbstvena odobritev.

2Tožnica je začasna skrbnica zapuščine po pokojnem B.B., ki želi doseči prodajo nepremičnine ter porabo denarnih sredstev iz skupnosti dedičev. Iz sklepa Okrajnega sodišča v A. opr. št. D ... z dne 9. 5. 2011 o imenovanju začasne skrbnice je razvidno, da bo skrbnica lahko izterjala zakupnino, ki do 26. 10. 2010 znaša že 10.818,12 EUR, ter da ima začasna skrbnica naloge, da v imenu dedičev toži ali je tožena, da izterjuje terjatve ter izplačuje dolgove in da zastopa dediče. Prvostopenjski organ se je med drugim obrnil tudi na pristojno sodišče v A., kjer so dobili potrditev, da Center za socialno delo ne more odločati o posegu v zapuščinsko maso in odločati o morebitni prodaji nepremičnin, ki so predmet zapuščinske mase, niti ne more odločati o porabi denarnih sredstev, ki so predmet zapuščinske mase. Pisnega odgovora v zvezi s tem CSD pri prejel. CSD je tako ugotovil, da v primeru postavitve začasnega skrbnika zapuščine s strani zapuščinskega sodišča ni pristojen za podajo soglasja skrbniku za poseg v zapuščinsko maso po pokojnem B.B., in sicer za podajo soglasja k prodaji nepremičnine in porabi denarnih sredstev iz skupnosti dedičev oziroma iz zapuščine, ampak lahko takšno soglasje poda le zapuščinsko sodišče, ki je skrbnika tudi postavilo. Zato je v skladu s 129. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) predlog tožnice zavrgel.

3Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. Nadaljuje, da iz določb ZUP izhaja, da mora biti za odločanje o upravnih stvareh dana zakonska podlaga. Tako je v 1. odstavku 1. člena ZUP določeno, da morajo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih stvareh, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, postopati po ZUP. Šteje se, da gre za upravno stvar, če je s predpisom določeno, da je organ v neki stvari vodil upravni postopek, odločal v upravnem postopku ali izdal upravno odločbo oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (2. odstavek 2. člena ZUP). Ker prodaja dela zapuščine in porabe dela denarnih sredstev ne sodi v okvir pooblastil začasne skrbnice zapuščine, odločanje o dovolitvi navedenih pravnih poslov ne sodi v pristojnost Centra za socialno delo. Zato je drugostopenjski organ odločitev prvostopenjskega organa potrdil.

4Tožnica je vložila tožbo, v kateri navaja, da je organ prve stopnje zamudil 30-dnevni rok za izdaje odločbe v ponovnem postopku, zaradi česar je pristojnost prešla na pristojno ministrstvo. Ravnanje organa prve stopnje prav tako ni skladno z določbo 2. člena ZUP in 191. člena ZZZDR. Sklep o zavrženju je za tožnico presenečenje, saj ji je tudi Skupnost centrov za socialno delo posredovala pojasnilo, da pravne posle odobri center za socialno delo. Tožničino pravno mnenje je takšno, da 191. člen ZZZDR velja za skrbnika zapuščine. Tožnica nadrobno pojasni svojo razlago zakonodaje, na podlagi katere zaključi, da bi o pravnem poslu moral odločiti center za socialno delo. Sodišču predlaga, naj na podlagi obrazloženih navedb in priloženih prilog odloči tako, da odpravi sklep drugostopenjskega organa ter mu naloži izdajo upravnega akta tožeči stranki v 30 dneh.

5Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise in hkrati predlagala naslovnemu sodišču, naj tožbo iz razlogov, navedenih v izpodbijanem upravnem aktu, zavrne.

6Tožba ni utemeljena.

7V zadevi je sporno, ali je upravni organ lahko zavrgel vlogo tožnice za odobritev posega v zapuščinsko maso po pokojnem B.B., in sicer k prodaji nepremičnine in porabi denarnih sredstev iz skupnosti dedičev oziroma iz zapuščine.

8Tožnica je bila s sklepom D ... z dne 9. 5. 2011 imenovana za začasno skrbnico zapuščine po pokojnem B.B. Prav tako so bile v sklepu opredeljene njene naloge v zapuščinskem postopku, ki so: da v imenu dedičev toži ali je tožena, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove ter da zastopa dediče.

9Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v 1. odstavku 131. člena določa, da sodišče zapuščini postavi skrbnika, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, upravičen pa je, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče. Začasni skrbnik tako ne zastopa zapuščine kot premoženja brez subjekta, ampak zastopa subjekte tega premoženja, pravega dediča, v interesu katerega tudi skrbi za zapuščino. Skrbnika zapuščine po 1. odstavku 192. člena ZD določi zapuščinsko sodišče ter mu, kot že rečeno, določi tudi njegove pristojnosti. ZD tako določa meje oziroma obseg pooblastila skrbnika zapuščine, ki jih ni mogoče preseči tako, da bi center za socialno delo s svojimi dejanji (odobritvami razpolaganj) obseg zapuščine eventuelno večal oziroma manjšal.

10Upravni organ prve stopnje je tako pravilno ugotovil, da je razmerje med zapuščino in začasnim skrbnikom zapuščine urejeno z Zakonom o dedovanju ter s sklepom, ki ga izda zapuščinsko sodišče. Zato tožničina zahteva za podajo soglasja k prodaji določene nepremičnine iz zapuščine, za katero naj bi ona skrbela, ter za porabo denarnih sredstev iz te zapuščine, ni upravna stvar in že to narekuje zavrženje tožničine vloge. Podlaga za takšno odločitev je v 1. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, po katerem organ s sklepom zavrže zahtevo, če stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna stvar. Ob tem sodišče tožnici še pojasnjuje, da razlogi ekonomičnosti oziroma smiselnosti take odločitve ne morejo biti razlog za odločanje v upravnem postopku, saj bi se s tem odvzelo pristojnost zakonsko določenemu odločevalcu v takšnih zadevah, okrajnemu civilnemu sodišču. Zato je bilo potrebno zahtevek tožnice po 4. odstavku 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku na prvi stopnji zavreči. Reševanje konkretne problematike, ki jo opisuje tožeča stranka v zvezi z zapuščino, je stvar zapuščinskega sodišča in eventuelne spremembe v osebi začasnega skrbnika zapuščine.

11Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.