VSL sklep I Ip 3338/2015

I. Pritožba proti sklepu z dne 23. 6. 2015 se zavrne in sklep potrdi.

II. Pritožba proti sklepu z dne 15. 6. 2015 se zavrže.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenih postopkov.

1S sklepom z dne 23. 6. 2015 je sodišče prve stopnje v točki I. izreka ugovoru dolžnika z dne 10. 6. 2015 v zvezi z dopolnitvijo ugovora z dne 12. 6. 2015 zoper sklep o izvršbi Ig 26/2015 z dne 9. 6. 2015 ugodilo in izvršbo ustavilo. V točki II. izreka je razveljavilo rubež sredstev, ki so na kateremkoli računu dolžnika pri katerikoli organizaciji za plačilni promet, v točki III. izreka pa je sklenilo, da mora upnik v osmih dneh od vročitve sklepa povrniti dolžniku stroške v znesku 511,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

2Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnik in navaja, da ker odločitev temelji na očitno napačnih stališčih, ki mu nesorazmerno omejujejo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, mu je posledično kršena tudi pravica iz 22., 33. in 67. člena Ustave. Navaja, da presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo pred izdajo sklepa o izvršbi opravi sodišče in če te presoje ni opravilo, posledice opustitve dolžnega ravnanja sodišča sedaj ne morejo iti v škodo upniku. Sklicuje se na določbe Obligacijskega zakonika, ki se nanašajo na odstop terjatve s pogodbo. Pojasnjuje, da v času nastopa izvršljivosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani zoper družbo A. d.o.o. še ni bil začet stečajni postopek, stranki cesijske pogodbe pa sta računali na to, da zoper dolžnika ne bo treba sprožiti izvršilnega postopka, zato svojih podpisov na cesijski pogodbi nista overili pri notarju, saj so z dolžnikom potekali pogovori o izpolnitvi obveznosti upniku. Navaja, da je dolžnik sprva zavlačeval z izpolnitvijo obveznosti, kasneje pa je uvedbo stečajnega postopka izkoristil za to, da je odklonil plačilo obveznosti upniku. Ker so z uvedbo stečajnega postopka zoper družbo A. d.o.o. dne 20. 4. 2015 prenehala vsa pooblastila tedanjemu zakonitemu zastopniku družbe L. L., ta pred vložitvijo predloga za izvršbo ni več mogel overiti svojega podpisa na cesijski pogodbi. Meni, da ZIZ za uveljavljanje terjatev do dolžnikov s strani upnikov, ki so terjatve pridobili odplačno na podlagi obligacijskih pogodb, postavlja dodatne pogoje, ki pa so nesorazmerni in upnikom nalagajo dodatna bremena, ki jih v primerih, kot je konkretni, ne morejo izpolniti. Ob tem ne gre spregledati, da Obligacijski zakonik za veljavno sklenjeno cesijsko pogodbo ne zahteva, da je sestavljena v obliki javne listine oziroma da so podpisi pogodbenih strank na pogodbi overjeni pri notarju. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, dolžniku pa naloži, da upniku povrne njegove nadaljnje izvršilne stroške, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Dolžnik v pravočasnem odgovoru na pritožbo nasprotuje upnikovim pritožbenim navedbam in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4S sklepom z dne 15. 6. 2015 je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu dolžnika z dne 15. 6. 2015 za odlog izvršbe in izvršbo z rubežem denarnega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet odložilo do pravnomočnosti sklepa sodišča o ugovoru dolžnika z dne 10. 6. 2015 v zvezi z dopolnitvijo ugovora z dne 12. 6. 2015 zoper sklep o izvršbi.

5Proti sklepu se pravočasno pritožuje upnik. Zaradi narave odločitve pritožbeno sodišče ne povzema vsebine pritožbe.

6Pritožba proti sklepu z dne 23. 6. 2015 ni utemeljena, pritožba proti sklepu z dne 15. 6. 2015 pa ni dovoljena.

O pritožbi proti sklepu z dne 23. 6. 2015

7Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

8ZIZ v prvem odstavku 24. člena določa, da sodišče dovoli izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

9Upnik je predlog za izvršbo vložil na podlagi izvršilnega naslova - sklepa in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani III Pg 3749/2009 z dne 22. 11. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 549/2014 z dne 5. 3. 2015, v katerem je bila kot tožeča stranka označena družba A., d.o.o., kot tožena stranka pa dolžnik. Predlogu za izvršbo je priložil tudi pogodbo o odplačnem odstopu (cesiji) terjatve z dne 7. 1. 2014, s katero je družba A., d.o.o. kot odstopnik na upnika kot prevzemnika prenesla terjatev, ki jo je imela do dolžnika in ki je bila tedaj predmet spora pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v postopku III Pg 3749/2009. Med strankama tega izvršilnega postopka ni sporno, da podpisi strank na pogodbi o odplačnem odstopu (cesiji) terjatve z dne 7. 1. 2014 niso overjeni. To pa pomeni, da omenjena pogodba ne predstavlja po zakonu overjene listine. V takem primeru sodišče ne more dovoliti izvršbe na predlog upnika, saj v predloženem izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, prenosa terjatve nanj pa ni dokazal z listino oziroma na način, kot to določa prvi odstavek 24. člena ZIZ, zato je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika pravilno ugodilo.

10Pritožbene navedbe o dogovorih med družbo A., d.o.o. in dolžnikom glede izpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu, dolžnikovem zavlačevanju z izpolnitvijo in nato odklonitvijo izpolnitve obveznosti zaradi začetka stečajnega postopka nad družbo A., d.o.o. ter navedbe o razlogih, zakaj na cesijski pogodbi podpisi strank niso bili overjeni, za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve v izpodbijanem sklepu niso pravno pomembne in upnik z njimi ne more uspeti, zato pritožbeno sodišče nanje posebej ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Na pritožbene navedbe, da presojo primernosti izvršilnega naslova pred izdajo sklepa o izvršbi opravi sodišče po uradni dolžnosti in da kolikor te presoje ni opravilo, posledice opustitve dolžnega ravnanja sodišča ne morejo iti v škodo upniku, pritožbeno sodišče odgovarja, da drži, da bi moralo sodišče presojo utemeljenosti predloga za izvršbo v smislu prvega odstavka 24. člena ZIZ opraviti že pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, vendar pa to še ne pomeni, da sodišče tega ne more upoštevati pri odločanju o ugovoru, še posebej ob dejstvu, da je dolžnik v dopolnitvi ugovora z dne 12. 6. 2015 izrecno navedel, da predložena cesijska pogodba ni overjena.

12Na pritožbene navedbe, da ZIZ za uveljavljanje terjatev do dolžnikov s strani upnikov, ki so terjatve pridobili odplačno na podlagi obligacijskih pogodb, postavlja dodatne pogoje, ki pa so nesorazmerni in upnikom nalagajo dodatna bremena in da odločitev sodišča prve stopnje temelji na očitno napačnih stališčih, ki upniku nesorazmerno omejujejo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, posledično pa tudi pravice iz 22., 33. in 67. člena Ustave, pritožbeno sodišče odgovarja, da prvi odstavek 23. člena Ustave RS res določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, vendar pa temeljne človekove pravice iz 23. člena Ustave glede na njeno naravo ni mogoče uresničevati neposredno, ne da bi bil način njenega uresničevanja predpisan z zakonom (drugi odstavek 15. člena Ustave). Pravila postopka za opravo prisilne izvršitve terjatve določa ZIZ. V izvršilnem postopku je izpeljano načelo stroge formalne legalitete, ki določa, da sme sodišče dovoliti izterjavo le tiste terjatve, ki je zavezani stranki naložena v izpolnitev v izvršilnem naslovu. Glede na to, da je upnik predlog za izvršbo vložil na podlagi izvršilnega naslova, v katerem ni označen kot stranka, pritožbeno sodišče pogoja, ki ga za dovolitev izvršbe na njegov predlog določa prvi odstavek 24. člena ZIZ, ne ocenjuje kot nesorazmernega. Če želi upnik s takšnim izvršilnim naslovom uvesti postopek izvršbe zoper dolžnika in poseči na njegovo premoženje, je prav, da je za dokazovanje prehoda terjatve, ki je bila predhodno ugotovljena v pravdnem postopku v korist druge osebe, zahtevana strožja obličnost. Takšni ureditvi nenazadnje tudi ob upoštevanju dejstva, da je ZIZ v razmerju do Obligacijskega zakonika, ki sicer ureja odstop terjatve s pogodbo, specialnejši predpis, ni mogoče očitati neskladnosti z Ustavo. Pritožbeno sodišče zato kot neutemeljene zavrača očitke o omejevanju zgoraj navedenih pravic iz Ustave RS.

13Glede odločitve o stroških postopka upnik ni navedel nobenih konkretnih pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče je v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, pri katerem pazi tudi na pravilno uporabo materialnega prava, ugotovilo, da so bili dolžnikovi stroški ugovornega postopka odmerjeni skladno z Odvetniško tarifo, pravilno pa mu je bil priznan tudi strošek sodne takse za ugovor po Zakonu o sodnih taksah. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tudi določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ in navedene stroške naložilo upniku v plačilo.

14Ker je bila glede na vse navedeno odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna, upnikova pritožba pa neutemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep potrdilo.

15Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče dolžniku ni priznalo priglašenih stroškov odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato so bili ti stroški nepotrebni (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi proti sklepu z dne 15. 6. 2015

16Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba med drugim nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo.

17Osnovna predpostavka vsake pritožbe je torej pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Ta je podan le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo, ali, povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo rešitev. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka, tako ob vložitvi pritožbe, kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi (prim. odločbo Vrhovnega sodišča RS I Up 460/2000). V obravnavanem primeru je bil v času vložitve pritožbe pravni interes pritožnika res podan, saj je sodišče s tem, ko je predlogu dolžnika za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do pravnomočnosti sklepa o ugovoru dolžnika z dne 10. 6. 2015 v zvezi z dopolnitvijo ugovora z dne 12. 6. 2015 zoper sklep o izvršbi, izdalo zanj neugodno odločbo. Vendar pa je treba upoštevati, da je bila izvršba odložena do pravnomočnosti sklepa o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, ta rok pa je s predhodno sprejeto odločitvijo pritožbenega sodišča (glej točko I. izreka tega sklepa) že potekel. Tudi če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to upniku ne bi moglo prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, saj je čas, za katerega je bila izvršba odložena, do trenutka odločanja o pritožbi proti sklepu o odlogu že potekel. S potekom tega obdobja pa je tudi pravni interes upnika za pritožbo proti taki odločitvi prenehal, saj upnik ugodnejše odločitve ne more več doseči.

18Upnikov pravni položaj se torej z odločitvijo pritožbenega sodišča ne more izboljšati, zato upnik za pritožbo nima pravnega interesa in jo je bilo treba zavreči (1. točka 365. člena v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

19Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).