VSL sodba in sklep I Cp 2850/2015

I. Pritožbi se delno ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje v točkah B.I. in B.II. izreka v delu, v katerem se nanašata na drugotoženo stranko, v točki B.III. izreka, kolikor se nanaša na plačilo 2.925,00 EUR z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe, in v točki B.IV. izreka v celoti razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo

1/ dopustilo spremembo tožbe,

2/ zavrnilo tožbeni zahtevek za odstranitev odpadnega materiala in premičnin, ki se nahajajo v prizidku na nepremičnini parc. št. 2 k. o. X, gradbenega materiala, nasutega na severnem delu nepremičnine, ter dve jablani, nasajeni na njenem skrajnem severnem delu (točka A izreka sodbe),

3/ odločilo, da sta toženca dolžna tožnici prepustiti v posest nepremičnine parc. št. 1, 2, 3 in 4 vse k. o. X, iz nepremičnine parc. št. 1 odstraniti vrata s ključavnico ter odstraniti deske, ki so nameščene na odprtine za okna v prvem nadstropju objekta na navedeni nepremičnini, ter prenehati in v celoti opustiti obdelovanje njive, ki leži na nepremičninah parc. št. 1 in 3 k. o. X (točka B.I. izreka),

4/ odločilo, da se tožencema prepoveduje nadaljnje vznemirjanje lastninske pravice in poseganje vanjo na nepremičninah iz prejšnje točke sodbe (točka B.II. izreka),

5/ odločilo, da sta toženca dolžna tožnici plačati 5.850 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe (točka B.III. izreka), in

6/ odločilo, da sta toženca dolžna tožnici povrniti stroške postopka (točka B.IV. izreka).

2Toženca v pritožbi zoper sodbo v točkah B.I. do B.IV uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagata, naj pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbene zahtevke zavrne in tožnici naloži povrnitev njunih stroškov postopka. Ugodeno je zahtevku za odstranitev vrat s ključavnico, česar tožnica po spremembi tožbe ni več zahtevala. Gre za prekoračitev zahtevka in absolutno bistveno kršitev določb postopka. Niti drugotoženec niti njegov prednik A.A. nista nikoli imela posesti spornih nepremičnin. Neutemeljena je tudi ugoditev zahtevku glede izročitve nepremičnin parc. št. 2 in 4, ker si niti toženka njune posesti ne lasti. Če je enkrat pokosila travo, ker tožnica teh parcel ne uporablja in ne vzdržuje, še ne gre za poseg v lastninsko pravico. Tožnica je od tega imela le korist, saj se v visoki in z grmovjem zaraščeni travi zadržuje vsa mogoča zalega in se širi plevel. Glede parc. št. 2 je bila celo izdana zavrnilna sodba. Vseskozi je sporno le zemljišče parc. št. 1. Z obdelovanjem njivske parcele tožnica ni bila prizadeta v svojih interesih, ampak le obogatena. Tožba je bila vložena iz maščevanja, ker je bilo po prvotoženkini pritožbi razveljavljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo dvojčka na parc. št. 2, 3 in 4. Vse, na kar se nanaša odstranitveni zahtevek, razen desk na oknih, je obstajalo že v času, ko je tožnica sklenila sporno kupno pogodbo. To je bil tudi glavni razlog, da je umaknila tožbo na odstranitev odpadnega materiala in premičnin v prizidku ter gradbenega materiala. Tudi B.B. je že pred vložitvijo tožbe prenehal uporabljati objekt, deske na oknih pa je namestil le zato, da bi preprečil zamakanje pri sneženju, in tožnici niso v škodo. Neutemeljen je tudi zahtevek za plačilo uporabnine. Tožnica ni nikoli imela namena uporabljati objekta, ampak ga je imela namen porušiti. Objekt je nedokončan in v zelo slabem stanju, brez tlakov, v zgornji etaži pa tudi brez tlakov in ometov. Da ne bi zanj mogla iztržiti najemnine, je povedal tudi priča B.B. Ne bi ga mogla uporabljati niti zato, ker do njega nima poti. To je potrdil priča C.C. O tem bi se lahko sodišče prepričalo na ogledu, ki pa ga ni opravilo, in z zaslišanjem priče Č.Č., ki ga sodišče ni izvedlo. Zaradi tega je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženca sta smiselno, a dovolj jasno uveljavljala previsoko uporabnino kot za stanovanjsko hišo, čeprav gre za gospodarski objekt in nelegalno gradnjo. Dokazi v zvezi s tem niso bili izvedeni. Sodišče je nekritično verjelo tožnici, čeprav nima nobenih podatkov o višini najemne vrednosti in čeprav ni ugotavljalo namenske rabe objekta, niti obstoja gradbenega in uporabnega dovoljenja. Odločitev o stroških je napačna, ker so bili stroški z izvedencem povezani z zahtevkom, ki se mu je tožnica odpovedala. V pravočasni dopolnitvi pritožbe sta toženca zatrjevala, da je odločitev o zamudnih obrestih nejasna in ne dovolj določna. Trdita, da tožnica ni navedla, kakšne obresti zahteva in v zvezi s tem zahtevkom ni podala trditev.

3Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben in ali pravdno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). Če pravdno nesposobne osebe ni zastopal zakoniti zastopnik, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6Iz zapisnika zadnjega naroka za glavno obravnavo 22. 4. 2015 izhaja, da je prvotoženkina pooblaščenka, pooblastilo za zastopanje v tej pravdi pa ji je podpisal tudi drugotoženec, opozorila, da ima drugotoženec za nastopanje v pravnem prometu skrbnika in da ni sposoben sam nastopati v tem postopku. Tudi iz sklepa o dedovanju, izdanega v zapuščinskem postopku po prvotno toženem A. A, drugotoženčevem očetu, izhaja, da je drugotoženca v tistem postopku zastopala skrbnica za poseben primer.

7Ti podatki vzbujajo dvom o obstoju drugotoženčeve pravdne sposobnosti in posledično o veljavnosti pooblastila, danega odvetnikoma za zastopanje v tej pravdi. Glede na to je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar narekuje razveljavitev sodbe v delu, ki se nanaša na drugotoženca.

8V izpodbijani sodbi je (v delu, v katerem se nanaša na razmerje med tožnico in prvotoženko) ugotovljeno,

- da so sporne nepremičnine last tožnice,

- da ima sporne nepremičnine v posesti prvotoženka (namestila je ključavnice in tretjemu izročila ključe ter mu dovolila skladiščenje njegovih stvari v stavbi in zaprtje oken v prvem nadstropju z deskami, odpirala je prostore zaradi zračenja in obdelovala vrt),

- da tožnica od leta 2009 ne more uporabljati kupljenih nepremičnin, ker so bila na stavbi nameščena vrata s ključavnicami,

- da so vse štiri nepremičnine zaključeno geografsko območje,

- da je zahtevani znesek uporabnine 1,5 EUR/m2 več kot polovico nižji od mesečnih najemnin za skladiščne prostore v Novem mestu, ki znašajo 3,50 EUR/m2.

9Zatrjevani očitek o prekoračitvi zahtevka ni utemeljen. Tožnica je s spremenjenim zahtevkom zahtevala tudi odstranitev vrat s ključavnicami. Neutemeljen je tudi očitek, da je bila glede nepremičnine parc. št. 2 izdana zavrnilna sodba, nato pa je bilo zahtevku ugodeno. Zavrnitev zahtevka se nanaša le na odstranitev določenih stvari z navedene nepremičnine, ugoditev zahtevku pa se nanaša na prepustitev v posest.

10Ugotovitve izpodbijane sodbe dajejo dovolj podlage za zaključek, da je zahtevek tudi glede nepremičnin parc. št. 2 in 4 utemeljen. Toženka ne izpodbija pravilnosti ugotovitve, da gre za zaključeno geografsko območje. Iz ugotovitev sodbe še izhaja, da obravnavani spor izvira iz spora med tožnico ter prvotoženko (in njenim pokojnim možem), ali so bile predmet kupoprodajne pogodbe, sklenjene med njimi, vse štiri nepremičnine, ki so predmet tega zahtevka, ali njihovi deli. Poleg tega je prvotoženka v pritožbi sama navedla, da je pokosila travo na navedenih nepremičninah in obdelovala njivsko parcelo.

11Restitucijski zahtevek se nanaša na vrata s ključavnicami in deskami na oknih v nadstropju stavbe na parc. št. 1 k. o. X. Pritožbena trditev, da so ključavnice obstajale že v času sklenitve kupoprodajne pogodbe, nima nobene opore v ugotovitvah sodbe, pravilnosti teh ugotovitev pa ne izpodbija. Poleg tega pritožnica to prvič zatrjuje v pritožbi, ne da bi navedla razloge, zaradi katerih tega ni mogla storiti v postopku pred sodiščem prve stopnje. Taka navedba ni dovoljena (prvi odstavek 337. člena ZPP).

12Neutemeljeni so tudi očitki v zvezi s prisojenim zneskom nadomestila zaradi uporabe tuje nepremičnine. Tožbeni zahtevek temelji na 198. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem lahko imetnik stvari, če je nekdo njegovo stvar uporabil v svojo korist, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Izpodbijana sodba pravilno upošteva utrjena stališča sodne prakse, da pri ugotavljanju višine nadomestila ni pomembno, ali pomeni pridobitev stvari za obogatenega objektivno korist ali ne oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil, marveč je pomembna korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo ima v posesti, da je višina koristi enaka znesku povprečne tržne najemnine in da obseg prikrajšanja vrednostno ustreza koristi, ki jo ima na drugi strani tisti, ki stvar uporablja.(1)

13Prisojeno nadomestilo temelji na ugotovitvi, da zahtevana višina nadomestila za m2 uporabne površine stavbe, ki stoji na spornih nepremičninah, predstavlja več kot polovico manjši znesek, kot znašajo dogovorjene cene najemnin za skladiščne prostore na območju Novega mesta, in da gre tako za minimalni zahtevani znesek. Glede na to ne more biti odločilno mnenje priče, ki mu je toženka dovolila uporabo objekta, o tem, ali bi bilo objekt možno dati v najem. Pritožbene navedbe o stanju nepremičnine so prvič podane v pritožbi, ne da bi pritožnica navedla opravičljiv razlog, in so zato neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP). Dokaz z ogledom stavbe in z zaslišanjem priče Č.Č. tako ni mogel biti pravočasno predlagan za dokazovanje teh navedb. S trditvijo, da tožnica ni imela namena uporabljati stavbe, ampak jo porušiti, prav tako ne more uspeti. Toženka ji je preprečila uporabo nepremičnine in ji je zato dolžna povrniti korist, ki bi jo mogla s to uporabo doseči. Pritožbeno stališče, da je toženka smiselno oporekala zatrjevani višini uporabnine, nima podlage v njenih vlogah in navedbah na narokih, kot izhajajo iz zapisnikov glavne obravnave.

14Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki v zvezi z odločitvijo o obveznosti plačila zamudnih obresti. V skladu s 193. členom OZ je pridobitelj dolžan plačati zamudne obresti vsaj od dneva vložitve zahtevka, po 378. členu OZ pa obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače. Ta zakon je Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1). Glede na tako zakonsko ureditev in postavljeni zahtevek niso bile potrebne posebne navedbe v zvezi z obveznostjo plačila zamudnih obresti, s pričetkom njihovega teka in njihovo višino. Izostanek navedbe, da gre za zakonske zamudne obresti, je pripisati pomoti in jo bo sodišče prve stopnje moglo odpraviti s popravnim sklepom.

15Na pritožbeni očitek zoper odločitev o stroških postopka ni treba odgovoriti, ker je to odločitev zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka v delu, v katerem se sodba nanaša na drugotoženca, treba razveljaviti.

16Po ugotovitvi, da je v zvezi z izpodbijanim delom sodbe, kolikor se nanaša na drugotoženca, podana bistvena kršitev določb postopka, ter da v zvezi z delom sodbe, ki se nanaša na prvotoženko, uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni in niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, izpodbijano sodbo v točkah B.I. in B.II. izreka v delu, v katerem se nanašata na drugotoženo stranko, v točki B.III. izreka, kolikor se nanaša na plačilo 2.925,00 EUR z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe, in posledično v točki B.IV. izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (tretji odstavek 354. člena ZPP), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo (353. člen ZPP). Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju ugotovi, ali je drugotoženec procesno sposoben, v primeru ugotovitve, da nima procesne sposobnosti, pa naj ugotovljeno pomanjkljivost odpravi v skladu z 81. členom ZPP.

17Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Prim. npr. odločbe VS RS II Ips 698/2009 z dne 28. 10. 2010, II Ips 626/2008 z dne 7. 5. 2009 in II Ips 305/2011 z dne 24. 7. 2014.