VSC Sklep III Cpg 238/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 87147/2014 z dne 26. 6. 2014 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter ustavilo postopek. Ugotovilo je, da je za 8. 9. 2017 razpisalo hkrati poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Po prejemu vabila in zavrnitvi predloga za preložitev naroka je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 21. 8. 2017 predlagala, da sodišče odloči brez naroka oziroma upošteva njene navedbe iz vloge na naroku. Sodišče ni preklicalo naroka in ni izdalo odločbe o sporu brez naroka, kot je predlagala tožeča stranka, ker niso izpolnjeni pogoji iz 488. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Dne 8. 9. 2017 stranki nista prišli na poravnalni narok. Bili sta pravilno vabljeni in nista izkazali upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da iz upravičenih razlogov nista mogli priti na narok.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da se sodišče sklicuje zgolj na vlogo tožeče stranke z dne 21. 8. 2017 in da ni preklicalo razpisanega naroka, pri tem pa je izpustilo vlogo tožeče stranke kot prošnjo za preklic in preložitev naroka z dne 19. 7. 2017. Tožeča stranka je po pooblaščencu s to vlogo določno navedla, da isti pooblaščenec že razpolaga z vabilom za narok za glavno obravnavo v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, v kateri je bil določen narok za 8. 9. 2017 že na naroku za glavno obravnavo 14. 7. 2017, torej 4 dni prej, kot je pooblaščencu tožeče stranke bilo vročeno vabilo v naslovni zadevi. Tožeča stranka ne želi špekulirati zakaj se je sodišče odločilo, da v obrazložitvi zavestno spregleda to nesporno dejstvo. Pooblaščenec tožeče stranke je pravočasno, predvsem skrajno utemeljeno navedel upravičen razlog za izostanek. Ni dopustno sodišču utemeljevati, da kar zadeva tožečo stranko ni izkazala upravičenega razloga za izostanek na naroku 8. 9. 2017 ob 9.30 uri. Nasprotno, tožeča stranka je določno izkazala razlog za izostanek. Tako je brezpredmetno ukvarjanje sodišča z morebitno neizpolnitvijo pogojev po 488. členu ZPP za morebitno odločitev brez naroka. Pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 21. 8. 2017 je bila vložena zgolj kot posledica obvestila sodišča z dne 14. 8. 2017, da ne ugodi prošnji tožeče stranke za preklic in preložitev naroka. Prvotno prošnjo tožeče stranke za preklic in preložitev naroka z dne 19. 7. 2017 ni možno smiselno šteti drugače kot opravičilo za neudeležbo na naroku.

3Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo toženi stranki.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na tretjem in šestem odstavku 282. člena ZPP. Oba določata za primer, če na poravnalni ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabijo, če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok.

6Tožeča stranka ne zanika, da nobena stranka ni prišla na poravnalni oziroma prvi narok za glavno obravnavo 8. 9. 2017. Sklicuje pa se na njen izkaz upravičenih razlogov za izostanek. Kot je razvidno iz spisa, je sodišče prve stopnje poslalo vabilo strankama z dne 17. 7. 2017 na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo 8. 9. 2017 (listna št. 64). Vabilo je bilo vročeno pooblaščencu tožeče stranke osebno 18. 7. 2017, kar dokazuje podpisana vročilnica (pripeta listni št. 64 spisa). Tožeča stranka je v vlogi z dne 19. 7. 2017 prosila sodišče za preklic in preložitev naroka (listna št. 65 do 67 spisa). Sodišče prve stopnje je z dopisom z dne 14. 8. 2017 sporočilo tožeči stranki, da ne ugodi njeni prošnji za preklic - preložitev naroka (listna št. 68 spisa). Ta dopis sodišča prve stopnje je bil vročen pooblaščencu 18. 8. 2017, kar ponovno dokazuje podpisana vročilnica (pripeta listni št. 68). Ne drži očitek, da je sodišče izpustilo njeno vlogo kot prošnjo za preklic in preložitev naroka. V obrazložitvi je zapisalo, da je tožeča stranka po prejemu vabila in zavrnitvi predloga za preložitev naroka predlagala odločitev brez naroka oziroma upoštevanje navedb na naroku in da sodišče ni preklicalo razpisanega naroka (5. točka obrazložitve). Sodišče niti ni bilo dolžno obvestiti stranke o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo. Če stranka ne bi prejela obvestila sodišča, je to pomenilo, da bo narok opravljen¹. V skladu s prvim odstavkom 115. člena ZPP sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Glede glavne obravnave sicer velja načelo enotnosti, tudi načelo koncentracije (glavna obravnava naj bi se končala na enem naroku). Sodišče mora v javnem interesu zagotavljati koncentracijo in pospešitev postopka. Zato zakon in sodna praksa ne smeta biti naklonjena prelaganju narokov². To pomeni, da je preložitev naroka izjema, te pa je treba po splošnem razlagalnem pravilu presojati strogo³. Zato so upravičen razlog za izostanek le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti, oziroma dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti⁴.

7Tožeča stranka je res v prošnji za preklic in preložitev naroku zatrjevala, da ima pooblaščenec ob istem času določen narok v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti in da je bil narok za glavno obravnavo določen že na naroku 14. 7. 2017 in da pooblaščenec ne more biti ob istem času na obravnavi v Murski Soboti in Celju ter da naj sodišče ugodi njegovi prošnji (listna št. 65 spisa). Vendar, kot je bilo ugotovljeno, je bil pooblaščenec tožeče stranke obveščen o zavrnitvi njegove prošnje za preklic - preložitev naroka tri tedne pred narokom. Zakaj ne bi mogel zagotoviti nadomestnega pooblaščenca - substituta ali zakaj ni vsaj poskusil sporazumno preložiti narok pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti in zakaj naj bi tožeča stranka zahtevala zastopanje točno tega pooblaščenca ni konkretizirala. Imela je tudi dovolj časa, da najde drugega pooblaščenca za kvalitetno zastopanje na naroku in da s pravočasnim pooblastilom ter pristopom drugega pooblaščenca na narok prepreči nastop fikcije umika tožbe⁵. Zato ni izkazala upravičenega razloga za izostanek na naroku 8. 9. 2017. Da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za odločitev brez naroka po 488. členu ZPP, potrjuje tožeča stranka v pritožbi. Pravilno je izdalo izpodbijani sklep.

8V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

9Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

¹ A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, stran 469, 470.
² A. Galič, prav tam.
³ Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 334/2007.
⁴ Sklep in sodba VSL I Cp 1448/2010, sklep VSL I Cp 2384/2013, sodbi VSL I Cpg 1347/2011, I Cp 822/2017.
⁵ Sodba VSL I Cpg 744/2015.