VSL sodba in sklep I Cpg 316/2015

I. Pritožbi tožene stranke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 12. 2014 se delno ugodi tako, da se II. točka izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se toženki plačilo sodne takse za pritožbeni postopek odloži do zaključka pritožbenega postopka, v ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi.

II. Pritožba toženke zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 1. 9. 2013 se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 12. 2014 odločilo, da se predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrne (I. točka izreka), da se toženki plačilo sodne takse za pritožbeni postopek odloži do 23. 3. 2015 (II. točka izreka), kar zahteva toženka več ali drugače se zavrne (III. točka izreka) in odločilo, da bo neplačano sodno takso prisilno izterjalo (IV. točka izreka).

2Z izpodbijano sodbo z dne 1. 9. 2013 je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe in nasprotne tožbe dovoli (I. točka izreka), zavrnilo je tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Vrednost stanovanja S1, to je stanovanjske enote št. 1, shramba št. 32, garažnega boksa št. 28 in 29, iz prodajne pogodbe z dne 7. 9. 2005 št. 285/05-G se zniža za 3.395,71 EUR. Vrednost stanovanja S2, to je stanovanjske enote št. 2, stanovanjske enote št. 3, garažnega boksa 16 in 17 ter shrambe št. 39 in 40 iz prodajne pogodbe z dne 26. 7. 2005 št. 235/05-G se zniža za 9.781,57 EUR (II. točka izreka). Ugotovilo je, da obstoji terjatev tožnice v znesku 106.271,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4 2006 dalje do plačila ter v znesku 37.977,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2009 dalje (III. točka izreka). Ugotovilo je, da ne obstoji terjatev toženke v znesku 153.743,43 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 2. 2006 dalje (IV. točka izreka) ter toženki naložilo, da mora tožnici plačati 106.271,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2006 dalje do plačila ter znesek 37.977,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2009 dalje do plačila (V. točka izreka sodbe). V preostalem delu je tožbeni zahtevek za plačilo zneska 18.222,35 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo (VI. izreka sodbe). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, ki se glasi, da je toženka kot lastnica nepremičnin z ID znakom 1-4, 1-18, 1-19, 1-51, dolžna dopustiti prodajo teh nepremičnin na dražbi, tako da se tožnica poplača iz tako dovoljene prodaje za svojo zavarovano terjatev po sporazumu o zavarovanju plačila dela pogodbenih obveznosti SV-259/04 z dne 4. 6. 2004 v višini 162.471,43 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2006 do plačila, te obveznosti pa se oprosti, če tožnici v petnajstdnevnem paricijskem roku plača 162.471,43 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, je zavrnilo (VII. točka izreka). Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, ki se glasi:“Tožena stranka po nasprotni tožbi je dolžna tožeči po nasprotni tožbi izstaviti za vpis v zemljiško knjigo izbrisno pobotnico, na kateri bo podpis zakonitih zastopnikov tožene stranke po nasprotni tožbi notarsko overjen z vsebino, ki bo dovoljevala, da se maksimalna hipoteka v višini 45.000.000,00 SIT v korist tožene stranke po nasprotni tožbi vpisana na nepremičninah na posameznih delih stavbe na naslovu V., izbriše, sicer sodba nadomesti to listino (izbrisno pobotnico). V izreku so navedeni posamezni identifikatorji stavb (VIII. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, kjer tožnica po nasprotni tožbi zahteva, da se ugotovi, da je maksimalna hipoteka v višini 45.000.000,00 SIT v korist tožene stranke po nasprotni tožbi na posameznih delih stavbe na naslovu V., ki je vpisana v zemljiško knjigo pri tem so navedeni posamezni identifikatorji nepremičnin, prenehala (IX. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka tožeče stranke v višini 3.288,24 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (X. točka izreka).

3Zoper sklep z dne 23. 9. 2014 se pritožila toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek.

4Zoper III., IV., V., VIII., IX. in X. točko izreka sodbe z dne 1. 9. 2013 se je pritožila tožena stranka zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in v celoti zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, ugodi pa zahtevku tožene stranke iz naslova nasprotne tožbe, oziroma zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico.

5Pritožba je bila v odgovor vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6Pritožbeno sodišče zaradi jasnosti pojasnjuje, da bo stranko A., d.d. po primarni tožbi tožečo stranko, po nasprotni tožbi pa toženo stranko, v obrazložitvi odločbe navajalo kot tožnico, stranko B. d.o.o., po primarni tožbi toženo stranko, po nasprotni tožbi pa tožečo stranko, pa kot toženko.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 23. 12. 2014

7Sodišče prve stopnje je plačilo sodne takse za pritožbeni postopek toženki odložilo do 23. marca 2015. V ostalem je predlog za oprostitev sodne takse zavrnilo. Pritožnica navaja, da sklep sodišča ni bil zadosti obrazložen in da sploh ni podala zahtevka za odlog plačila sodne takse. Določba 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, kakšni so pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je upoštevaje zakonska določila in relevantno odločbo Ustavnega sodišča RS presodilo, da iz ugotovljenega finančnega predvsem pa premoženjskega položaja toženke izhaja, da njen predlog za oprostitev ni utemeljen, da ima opredmetena sredstva, naložbene nepremičnine ter zaloge, ki jih lahko unovči. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da ima toženka sredstva, ki jih lahko proda in s kupnino poravna sodno takso in je nerazumljiva pritožbena navedba, da pritožnici ni jasno, kako naj z opredmetenimi sredstvi v poslovnih knjigah plača sodno takso. Pritožnica tudi ne more uspeti z navedbami, da bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati, da naj navede in izkaže, da s premoženjem ne bo mogla razpolagati, saj to presega pristojnosti, ki jih ima sodišče v okviru materialno - procesnega vodstva. Sodišče prve stopnje je toženko namreč s sklepom z dne 7. 10. 2014 izrecno pozvalo, naj navede svoje premoženjsko stanje in jo v obrazložitvi opozorilo tudi, da se glede na določbo 11. člena ZST-1 upošteva zlasti premoženjsko stanje stranke, torej ne le finančno, kot si očitno narobe razlaga pritožnica. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje spremenilo zgolj v delu, v katerem je določen čas dospelosti (torej odlog) plačila sodne takse in sicer je toženka dolžna plačati sodno takso do konca pritožbenega postopka, saj ji je s tem dalo še dodaten čas, da zbere sredstva za dolgovano sodno takso in ji obenem omogočilo uresničitev ustavne pravice do pritožbe, ko je odločilo o njenem pravnem sredstvu.

Glede pritožbe zoper III., IV., V., VIII., IX. in X. točko izreka sodbe z dne 1. 9. 2013

8Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je toženka kot naročnica tožnici kot izvajalki naročila rušitev in gradnjo novega objekta na naslovu V. Pravdni stranki sta dne 4. 6. 2004 v obliki notarskega zapisa SV-259/04 pri notarki C. C. sklenili Sporazum o zavarovanju plačila dela pogodbenih obveznosti (v nadaljevanju Sporazum), s katerim je toženka kot naročnik del in lastnik nepremičnin, na katerih je tožnica kot izvajalec del po gradbeni pogodbi gradila večstanovanjski objekt, ustanovila maksimalno hipoteko v višini 45.000.000,00 SIT, sedaj 187.781,67 EUR (priloga spisa A11) za zavarovanje bodočih terjatev izvajalca iz naslova izvedbe pogodbeno dogovorjenih del. Sodišče prve stopnje je prav tako ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani VII Pg 144/2006 (priloga spisa A8), s katero je tožena stranka v zemljiški knjigi dosegla vknjižbo izbrisa maksimalne hipoteke na vseh razen v tožbi navedenih nepremičnin. Poravnava je bila sklenjena dne 16. 4. 2007.

9Neutemeljen je pritožbeni ugovor aktivne legitimacije(1), ko toženka navaja, da je maksimalna hipoteka vpisana v korist družbe D. d. d., ne pa na tožnico, katere firma se glasi A. d. d., gradbene storitve in inženiring. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da na podlagi zgodovinskega spisa iz sodnega registra (priloga A 119) izhaja, da je tožnica univerzalni pravni naslednik družbe D. d. o. o., ki je v zemljiški knjigi vpisana kot upnik, ter da iz zgodovinskega izpiska sodnega registra izhaja, da je družba D. d. d. prenehala zaradi spojitve z novonastalo družbo A. d. d. Upoštevaje določbo šestega odstavka 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je tožnica univerzalni pravni naslednik družbe D. d. d., ki je vstopila v vsa pravna razmerja prevzete družbe, torej tudi v sporno pravno razmerje. To sta pravdni stranki ugotovili tudi v aneksu št. 1 k sklenitvi notarskega zapisa (priloga spisa A 13). Takšna ugotovitev pa tudi izhaja iz že citirane sodne poravnave, kjer je toženka dovolila, da tožnica ohrani maksimalno hipoteko na spornih nepremičninah.

10Glede pritožbenih navedb, da je sodišče prve stopnje zapisniku o končnem obračunu z dne 20. 2. 2006 napačno podelilo naravo izvensodne poravnave, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so razlogi sodišča prve stopnje povsem pravilni, konsistentni in logični. Iz citirane listine (priloga spisa A 9) namreč izhaja, da ima vse sestavine, kot jih zahtevajo Gradbene uzance (Uradni list SFRJ, št. 18/77-PGU, ki se skladno z 12. členom OZ uporabljajo v obligacijskih razmerjih). Pritožnica ne more uspeti z navedbo, da glavno izpolnitev tožnice, to je plačilo za opravljeno delo, pogojuje s tem, da se uskladi pogodbena kazen, izdaja menice za odpravo napak in deponiranje izbrisne pobotnice. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v tem primeru za stranske obveznosti, ki ne morejo zadrževati izpolnitve glavne obveznosti (to je plačila za opravljeno delo) ene od strank. Bistveni sestavini gradbene pogodbe sta izvedba del (kar je tožnica izpolnila) in plačilo za navedeno delo, čemur pa se toženka upira. Tako ne zdržijo pritožbene presoje njene navedbe, da plačilo zadržuje zaradi tega, ker stranske obveznosti niso izpolnjene.

11Prav tako tožnica ne more uspeti z ugovorom zastaranja, ker obveznost plačila po zapisniku z dne 20. 6. 2006 za toženko ni nikoli nastala, saj niso bili izpolnjeni pogoji za plačilo, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo in se sodišče druge stopnje v celoti sklicuje na razloge prvostopenjske sobe. Pritožbeno sodišče se sklicuje še na zgornjo točko obrazložitve njegove sodbe, kjer je navedeno, da pogoji o stranskih obveznostih ne morejo ovirati izpolnitve (torej torej gradnje oziroma plačila) glavne obveznosti. Iz zapisnika o zaključnem obračunu izhaja, da toženki zapade plačilo najkasneje 21. 2. 2006. Tožba je bila vložena dne 9. 2. 2009, torej znotraj triletnega zastaralnega roka, ki velja za gradbene pogodbe (349. člen Obligacijskega zakonika, OZ) in tako tožničina pravica zahtevati plačilo za izvedena dela ni zastarala.

12Toženka se moti, ko graja obrazložitev sodišča prve stopnje glede nasprotne tožbe, da datum 15. 10. 2005 iz Sporazuma ne predstavlja relevantne okoliščine za prenehanje hipoteke. Iz Sporazuma izhaja, da sta stranki kot nesporno ugotovili, da sta sklenili gradbeno pogodbo in da ima tožnica kot izvajalec do toženke kot naročnice bodočo terjatev iz naslova izvedbe pogodbenih gradbenih del. V isti točki sta se tudi dogovorili, da se del terjatev iz gradbene pogodbe v višini 45.000.000,00 SIT zavaruje z vpisom maksimalne hipoteke na toženkinih nepremičninah. Iz 2. točke Sporazuma izhaja, da je tožnica kot upnica najpozneje do 15. 10. 2005 upravičena zahtevati znesek, ki ji ga naročnik (toženka) še dolguje po potrjenih gradbenih situacijah in da ta datum predstavlja zapadlost vseh neplačanih terjatev, ki izhajajo iz potrjenih gradbenih situacij. Iz 3. točke Sporazuma izhaja, da dolžnik izrecno in brezpogojno dovoljuje vknjižbo maksimalne hipoteke na svojih zgoraj navedenih nepremičninah do višine 45.000.000,00 SIT. Pravdni stranki sta v Sporazumu navedli tudi, da do dokončanje gradbenih del v skladu z gradbeno pogodbo, vendar najkasneje do 15. 10. 2005, shranita izbrisno pobotnico izdano s strani tožnice, ki potrjuje plačilo zavarovalne terjatve v višini 45.000.000,00 SIT v pisarni notarke. Potem, ko bo naročnik v skladu s potrjeno končno situacijo poplačal svoj celotni dolg po potrjenih gradbenih situacijah iz naslova izvedbenih del, pa bo tožnica podala pisno soglasje toženki za dvig izbrisne pobotnice, da bo lahko v celoti izbrisala vpisano maksimalno hipoteko (tretja točka Sporazuma). Iz druge točke pogodbe med strankama torej izhaja, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da je datum 15. 10. 2005 datum zapadlosti neplačanih terjatev, ki so zapadle do trenutka sklenitve notarskega sporazuma. To pa se ne nanaša na terjatve, za katere gradbene situacije še niso bile potrjene in zanje tudi ni bila navedena veljavnost maksimalne hipoteke.

13Bistvena razlika med „navadno hipoteko“ in maksimalno hipoteko je ravno ta, da listina, s katero se pridobi hipoteka in je podlaga za vpis v zemljiško knjigo mora vsebovati označbo upnika in dolžnika zavarovane terjatve zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovalne terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka in višino ter zapadlost zavarovane terjatve (tretji odstavek 141. člena SPZ). Pri maksimalni hipoteki je bistveno, da se z njo zavaruje posamezna terjatev ali terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve (maksimalne) hipoteke ni določena (drugi odstavek 146. člena SPZ), kar pomeni, da je med obema vrstama hipoteke bistvena razlika ravno ta, da se maksimalna hipoteka ustanovi za terjatve, ki so bodoče in v trenutku sklenitve pravnega posla povezanega z maksimalno hipoteko še celo neobstoječe. Pritožnica torej ne more uspeti z razlogi, ko želi sporazumu o ustanovitvi maksimalne hipoteke pridati pravno naravo navadne hipoteke. Kot rečeno, ko gre za maksimalno hipoteko, s katero se zavarujejo tudi bodoče in pogojne terjatve, takšna pogodba ne more vsebovati roka dospelosti (M. Juhart in drugi, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 667). Takšnih argumentov ne more pritožnica izpodbiti s tem, da sporazumu o ustanovitvi maksimalne hipoteke odreka njegovo temeljno značilnost s pogodbeno voljo strank. Kajti tudi v primeru, da bi to držalo, iz Sporazuma izhaja, da je bil sklenjen za terjatve, ki so nastale do sklenitve notarskega zapisa in so zapadle do 15. 10. 2005 ter tudi za terjatve, ki so bile bodoče in še niso nastale vse do konca gradnje(2), kar vse je pravilno že obrazložilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče dodaja, da iz sodne poravnave sklenjene med pravdnima strankama dne 16. 4. 2007 (priloga spisa A 8), katero je obravnavalo tudi sodišče prve stopnje, izhaja, da je toženka soglašala s tem, da ohrani maksimalno hipoteko na nepremičninah, ki so predmet tožbenega zahtevka. Če njena volja ne bi bila taka, da se ustanovi maksimalna hipoteka, pač pa zgolj navadna hipoteka z določenim datumom zapadlosti, prav gotovo navedene sodne poravnave ne bi podpisala. Takšne ugotovitve pritožbenega sodišča ne morejo izpodbiti niti pritožbene navedbe o tem, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpovedbe zakonitega zastopnika toženke in prič. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj teh izpovedb ni upoštevalo in pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje argumentom sodišča prve stopnje.

14Skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP se je pritožbeno sodišče opredelilo le do navedb pritožnice, ki so odločilnega pomena, tako se ni posebej izrekalo o (ne) podaljšanju roka zapadlosti, saj je odgovor na to vsebovan v točki 11. obrazložitve te sodbe.

15Sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj pritožbeni razlogi niso podani, niti ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (353.čl. ZPP).

------

Op. št. (1): čeprav pa tožnici - toženki po nasprotni tožbi priznava pasivno legitimacijo, ko od nje zahteva, da ji brezpogojno dovoli izbris maksimalne hipoteke na spornih nepremičninah.

Op. št. (2): tretji odstavek tretje točke Sporazuma:“... ko bo naročnik s potrjeno končno situacijo poplačal celotni svoj dolg po potrjenih gradbenih situacijah iz naslova izvedenih del, se izvajalec zaveže dati pisno soglasje naročniku za dvig izbrisne pobotnice, da bo lahko v celoti na podlagi tega sporazuma izbrisal vpisano maksimalno hipoteko.“