VSRS Sodba IV Ips 28/2015

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper S. H., zaradi prekrška po četrtem odstavku v zvezi s peto alinejo prvega odstavka 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ustavi.

II. Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

A.

1Prekrškovni organ Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Območna enota Maribor- Murska Sobota, Inšpekcijska pisarna Murska Sobota (v nadaljevanju: Inšpektorat RS za okolje in prostor) je S. H. dne 23. 11. 2012 izdal plačilni nalog 12000629 zaradi storitve prekrška po četrtem odstavku v zvezi s peto alinejo prvega odstavka 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN) ter ji izrekel globo v višini 500,00 evrov. Okrajno sodišče v Lendavi je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevo za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog vložila storilka ter ji naložilo plačilo 150,00 evrov sodne takse.

2Zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Lendavi vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka, zaradi kršitev po 1. točki 156. člena

Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) in 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi z 25. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da postopek o prekršku zoper storilko ustavi, saj opis dejanja, v katerem sta ji prekrškovni organ in sodišče očitala nespoštovanje z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja, ne vsebuje konkretnega znaka očitanega prekrška. Okrajno sodišče v Lendavi se v sodbi tudi ni opredelilo do pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, v kateri je storilka navajala, da so lastniki s sanacijo nevarnega objekta začeli pravočasno, s čimer je kršilo tudi pravico storilke do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in s tem pravico do poštenega postopka.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilki prekrškov, ki se v odgovoru na zahtevo, ki ga je podala dne 23. 4. 2015, strinja z navedbami vrhovne državne tožilke in predlaga, da Vrhovno sodišče njenemu predlogu ugodi.

B.

4V obravnavani zadevi so relevantne naslednje okoliščine:

- Gradbena inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor je z odločbo 06122-817/2012-34 dne 26. 3. 2012 inšpekcijskim zavezancem S. H., D. V., O. L., D. C., S. O., A. M., V. M. in J. K. prepovedala uporabo objekta na naslovu G. v Lendavi, ker gre za nevarno gradnjo ter jim odredila, da najpozneje v roku osmih dni po vročitvi odločbe začnejo s sanacijo objekta (zamenjavo strešne kritine, komplet z letvami, kritino in vsemi kleparskimi izdelki, vseh stropnih konstrukcij nad pritličjem in vsemi ostalimi posegi, ki bodo zagotovili potrebno stabilnost in varnost objekta), ki naj jo izvedejo na podlagi predloga o možni sanaciji pooblaščene institucije, in sicer tako da ne bo več obstajala možnost porušitve objekta oziroma njegovega dela na javno površino (pločnika in G. v Lendavi) ter s tem več ne bo obstajala nevarnost za premoženje, zdravje in življenje njunih uporabnikov. Sanacija mora upoštevati mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Maribor (točka 2 odločbe). Če roku osmih dni po vročitvi odločbe ne bodo začeli s sanacijo, bo uveden izvršilni postopek z denarno prisilo (3. in 4. točka odločbe);

- Inšpektorat RS za okolje in prostor je 23. 11. 2012 S. H. izdal plačilni nalog 12000629, zaradi prekrška po četrtem odstavku v zvezi s peto alinejo prvega odstavka 38. člena ZIN (po ugotovitvi Vrhovnega sodišča očitno pravilno: zaradi prekrška po 4. točki v zvezi s šesto alinejo 1. točke 38. člena ZIN), ker ni spoštovala odrejenih ukrepov inšpektorja, ter ji izrekel globo v višini 500,00 evrov. Iz kratkega opisa dejanskega stanja prekrška izhaja, da je bilo s kontrolnim inšpekcijskim pregledom dne 7. 11. 2012 ugotovljeno, da objekt na G. v Lendavi, ki je predmet odločbe z dne 26. 3. 2012, ni ustrezno saniran, zato odločba ni izvršena - storilka ni upoštevala odrejenih ukrepov gradbene inšpektorice;

- Storilka prekrška je dne 11. 12. 2012 vložila zahtevo za sodno varstvo, v kateri je navajala, da so lastniki objekta na G. v Lendavi kot inšpekcijski zavezanci v roku osmih dni, ki jim je bil naložen z odločbo gradbene inšpektorice z dne 26. 3. 2012, začeli s sanacijo, saj so odstranili gradbeni material, opravili preglede in nujna dela na lesenih konstrukcijah v ostrešju, preverili strop in viseči strop ter pristopili k razgovorom glede celovite sanacije objekta ter zato priskrbeli tudi ustrezne predračune gradbenih podjetij za izvedbo del. Poudarila je, da je bil lastnikom z odločbo gradbene inšpektorice postavljen osemdnevni rok za začetek sanacije, ne pa za njeno dokončanje, kot to napačno izhaja iz kratkega opisa dejanskega stanja v izdanem plačilnem nalogu. V dokaz svojih navedb je storilka predlagala zaslišanje T. C., D. C., D. V., J. K., V. M. in predložila ponudbe L. z.o.o. z dne 12. 4. 2012 ter podjetij O. d.o.o. z dne 4. 4. 2012 in L1, gradbeno podjetje, d.o.o., z dne 3. 4. 2012;

- Okrajno sodišče v Lendavi je z izpodbijano pravnomočno sodbo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo z utemeljitvijo, da je gradbena inšpektorica po izdaji odločbe 06122-817/2012-34 z dne 26. 3. 2012, s katero je bila storilki naložena sanacija nevarne gradnje, še dvakrat, ob inšpekcijskem kontrolnem pregledu dne 12. 4. 2012 in 7. 11. 2012 ugotovila, da sanacija nevarnega objekta ni izvedena, s samo sanacijo se ni niti začelo oz. z odločbo odrejeni ukrepi niso bili spoštovani. Izvedbo predlaganih dokazov je zavrnilo z obrazložitvijo, da je dejansko stanje zapisniško ugotovljeno že po pooblaščeni uradni osebi, tj. gradbeni inšpektorici, zato bi bila nadaljnja izvedba dokaznega postopka zaradi jasnosti zadeve odveč;

- S kontrolnim inšpekcijskim pregledom, opravljenim dne 10. 1. 2013 je bilo ugotovljeno, da je gradbeni objekt na naslovu G. v Lendavi ustrezno saniran.

5Posameznik, ki ne spoštuje z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja po 32., 33., 34. ali 35. členu ZIN se z globo 500,00 evrov kaznuje za prekršek po 4. točki v zvezi s šesto alinejo 1. točke 38. člena ZIN, in ne po četrtem odstavku v zvezi s 5. alinejo prvega odstavka 38. člena ZIN, kot to očitno pomotoma navaja prekrškovni organ in povzema sodišče. Ne glede na očitno nenatančno pravno opredelitev prekrška, mora Vrhovno sodišče pritrditi navedbam vrhovne državne tožilke, da storilki ni mogoče očitati, da ni spoštovala z odločbo 06122-817/2012-34 z dne 26. 3. 2012 odrejenega ukrepa inšpektorice, ker v osemdnevnem roku ni zaključila s sanacijo nevarnega objekta. Lastnikom objekta z odločbo 06122-817/2012-34 z dne 26. 3. 2012 namreč ni bil naložen rok za zaključek sanacije, pač pa je gradbena inšpektorica s to odločbo odredila le rok, v katerem morajo lastniki nevarnega objekta na naslovu G. v Lendavi začeti s sanacijo objekta. Ne pa (hkrati) tudi roka, v katerem mora biti sanacija zaključena.

6Storilki prekrška ni mogoče očitati, da ni spoštovala z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja, ker ni zaključila s sanacijo nevarnega objekta, zato ji ni mogoče izreči sankcije za prekršek (prvi odstavek 2. člena ZP-1). Vrhovno sodišče je ugotovilo zatrjevano kršitev predpisa o prekršku iz 1. točke 156. člena ZP-1, zato je zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovne državne tožilke ugodilo ter na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano pravnomočno odločbo o prekršku spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper S. H., zaradi prekrška po četrtem odstavku v zvezi s 5. alinejo prvega odstavka 38. člena ZIN, ustavilo.

C.

7Postopek o prekršku je bil ustavljen, zato stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1 v zvezi s 148. členom ZP-1).

8Zaradi ugotovljene kršitve materialnega predpisa po 1. točki 156. člena ZP-1 Vrhovno sodišče ni presojalo še v zahtevi uveljavljane kršitve iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi z 25. členom Ustave RS.