VSRS Sodba I Ips 30252/2011-110

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

A.

1Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo III K 30252/2011 z dne 12. 2. 2014 obsojenega P. R. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena v zvezi z drugim odstavkom 168. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen dva meseca zapora. Obsojenca je na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Višje sodišče v Mariboru je s sodbo IV Kp 30252/2011 z dne 25. 9. 2014 pritožbo obsojenčeve zagovornice odvetnice T. K. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopenjsko sodbo, obsojenca pa oprostilo plačila sodne takse.

2Obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja vse razloge iz prvega odstavka 420. člena ZKP, kršitve določb Ustave RS ter kršitve določb Evropske konvencije o človekovih pravicah. Navaja domnevne nepravilnosti v zavodu za prestajanje kazni kot v zvezi z delovanjem državnega tožilstva, podaja negativno vrednostno oceno prvostopenjske sodnice, ki naj ne bi pravočasno odločila o svoji izločitvi, ki kljub pozivom ni hotela zvočno snemati glavne obravnave ter mu, kljub slabemu zdravstvenemu stanju na glavni obravnavi ni zagotovila prisotnosti zdravnika. Zatrjuje tudi kršitev pravice do pravnega sredstva oziroma do pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo, njegova vloga z dne 25. 2. 2014, za katero mu je bilo rečeno, da bo obravnavana kot pritožba, višjemu sodišču ni bila predložena. Zato predlaga, da se zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijana pravnomočna sodba razveljavi.

3Vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, navaja, da se očitki o domnevnih nepravilnostih v zavodu za prestajanje kazni ter v zvezi z delovanjem tožilstva ne nanašajo na pravnomočno sodno odločbo niti ne na sodni postopek, ki je tekel pred takšno odločbo. Očitki zahteve, da sodnica ni obravnavala obsojenčeve zahteve za njeno izločitev, da kljub večkratnim pozivom ni hotela zvočno snemati glavne obravnave ter da obsojencu zaradi slabega zdravstvenega stanja, na glavni obravnavi ni zagotovila prisotnosti zdravnika, po vsebini sicer pomenijo zatrjevanje procesnih kršitev po drugem odstavku 371. člena ZKP, vendar vložnik konkretno ni navedel, katere določbe ZKP naj bi bile s tem kršene, niti kako so domnevne kršitve vplivale na zakonitost sodbe, zato se do njih ni mogoče opredeliti. Po pregledu vsebine pritožbe pa ugotavlja, da obsojenčeva zagovornica navedenih domnevnih kršitev ni uveljavila v pritožbi, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za njihovo vsebinsko obravnavo. Na očitke, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazne predloge, ki jih je podala obramba, pri čemer vložnik ne navede, katere dokaze je obramba predlagala niti ne pojasni, katera dejstva je želela s predlaganimi dokazi dokazati in ali so bila ta dejstva pomembna za odločitev ter katere določbe ZKP naj bi bile s tem kršene, odgovarja, da glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljena.

4Obsojenec v izjavi, podani na odgovor vrhovnega državnega tožilca, vztraja pri navedbah zahteve za varstvo zakonitosti.

B.

5Pravica do pravnega sredstva je ustavna pravica (25. člen Ustave RS), ki posamezniku zagotavlja možnost vložitve pritožbe ali drugega pravnega sredstva zoper posamične akte organov državne ali lokalne oblasti ter nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih koristih. Smisel te določbe ni le v tem, da je prizadetemu zagotovljena možnost vložitve pritožbe (pravnega sredstva), pač pa predvsem v tem, da prizadeti z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani svoje pravice ali pravne interese.

6Iz podatkov spisa v obravnavani zadevi izhaja:

- da je bila prvostopenjska sodba vročena tako obsojencu, ki v drugi kazenski zadevi prestaja zaporno kazen kot njegovi zagovornici dne 11. 3. 2014;

- da je obsojenec z vlogo - dopisom z dne 21. 3. 2014, naslovljenim na Urad predsednika Okrajnega sodišča v Mariboru (list. št. 214) zaprosil, da se mu v skladu s procesno zakonodajo omogoči podati pritožbo ustno na sodni zapisnik, ter navedel razloge za to (da je v izolaciji, brez računalnika, ki mu je odvzet ter brez papirja);

- da se sodišče na obsojenčevo vlogo (prošnjo) ni odzvalo ter mu posledično ni bilo omogočeno podati pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo ustno na sodni zapisnik;

- da je obsojenčeva zagovornica, odvetnica T. K. vložila pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo dne 27. 3. 2014, ki je bila s predložitvenim poročilom predložena Višjemu sodišču v Mariboru (list. št. 226);

- da je predsednik Okrajnega sodišča v Mariboru z dopisom obvestil obsojenca, da mu je zakonita sodnica, ki obravnava predmetno kazensko zadevo na prvi stopnji sporočila, da je obsojenčevo vlogo z dne 25. 2. 2012, naslovljeno nanj (ter njeno dopolnitev z dne 25. 3. 2014), obravnavala kot pritožbo, jo vložila v spis in bo o njej odločalo višje sodišče (l. št. 229);

- da Višjemu sodišču obsojenčeva vloga z dne 25. 2. 2014 ni bila predložena in posledično o njej ni odločalo.

7Glede na navedeno je pritrditi obsojenčevim navedbam, da mu je bilo v obravnavani zadevi onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravice do pritožbe, ki mu jo zagotavljata tako Ustava (25. člen) kot ZKP (prvi odstavek 366. člena). Po določbi prvega odstavka 76. člena navedenega zakona se namreč pravna sredstva vlagajo pisno ali dajejo ustno na zapisnik. Sprejeti na sodni zapisnik izjavo stranke torej pomeni obveznost sodišča. Obsojenec, ki v drugi kazenski zadevi prestaja zaporno kazen, je o tem, da želi skladno s procesnim zakonom podati pritožbo ustno na zapisnik sodišča pravočasno (torej v okviru 15. dnevnega pritožbenega roka) obvestil oziroma zaprosil prvostopenjsko sodišče ter prošnjo utemeljil z navedbami, da je v izolaciji, brez računalnika in papirja. S tem, da je sodišče obsojenčevo prošnjo ignoriralo in mu ni omogočilo vložitve pritožbe na zaprošen način, niti ga o svojem stališču ni obvestilo, je obsojencu dejansko odvzelo pravno sredstvo, do katerega je imel pravico, zaradi tega pa posledično obsojenec pritožbe ni vložil. Tudi obsojenčeva pisna vloga, naslovljena na predsednika Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 25. 2. 2013, ki jo je le-ta prejel še preden je bila razglašena sodba pisno izdelana in vročena obsojencu, za katero je bilo obsojencu izrecno zagotovljeno, da bo obravnavana kot pritožba ter predložena pritožbenemu sodišču v odločanje, le temu ni bila predložena. Sicer pa obsojenec v zvezi z navedeno vlogo, s katero ga je sodišče glede na vsebino omenjenega dopisa zavedlo, da bo obravnavana kot pritožba, v zahtevi izrecno poudarja, da ta vloga ni njegova pritožba in je tudi ni mogoče šteti za pritožbo.

8Z uveljavljanjem kršitve pravice do pravnega sredstva vlagatelj po oceni Vrhovnega sodišča izpodbija tisti del pravnomočno končanega sodnega postopka, ki je tekel po izreku, razglasitvi in pisni izdelavi prvostopenjske sodbe, v katerem mu sodišče ni dalo možnosti, da bi sodbo sploh lahko izpodbijal v pritožbenem postopku. Zato je potrebno obsojencu omogočiti, da zoper sodbo sodišča prve stopnje (ki je ni potrebno razveljaviti), vloži redno pravno sredstvo. Ker pa mora višje sodišče glede na določbo drugega odstavka 388. člena ZKP o vloženih pravnih sredstvih odločiti z eno odločbo, je Vrhovno sodišče ocenilo, da je potrebno razveljaviti le drugostopenjsko sodbo. Glede na to, da že kršitev ustavne pravice do pravnega sredstva terja razveljavitev drugostopenjske sodne odločbe, se Vrhovno sodišče do drugih v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljanih kršitev ni opredeljevalo.

C.

9Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je zahteva obsojenega P. R. utemeljena, ji je na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje.