UPRS sodba III U 293/2014

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Agencije Republike Slovenije za okolje številka 35507-3059/2012-10 z dne 1. 4. 2014 odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 226,70 EUR, povečane za 22% DDV, v roku 15-ih dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom v ponovljenem postopku zavrgel vlogo tožeče stranke za izdajo vodnega soglasja h gradnji objekta z nastanitvenimi prostori na parc. številka *32, *35/1, *35/2, 12/14 in *41/5 vse k.o. ….

V obrazložitvi sklepa navaja, kaj je bilo k vlogi priloženo ter da je tožeča stranka v predhodnem postopku pridobila projektne pogoje za poseg v prostor, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda. Lokacija predmetne gradnje je glede na opozorilno karto poplav poplavno ogrožena, zato je bil podan tudi pogoj, da mora projektna dokumentacija vsebovati podatke o predvideni gradnji, ki vključujejo prikaz razredov nevarnosti z oceno ranljivosti v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja in Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti in projektne rešitve omilitvenih ukrepov. Ker je bila vloga tožeče stranke nepopolna, je bila stranka pozvana, naj vlogo dopolni tako, da bo projektna dokumentacija vsebovala prikaz razredov nevarnosti z oceno ranljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ogrožena območja, in projektne rešitve omilitvenih ukrepov. V zahtevku za dopolnitev vloge je bilo podano tudi dodatno pojasnilo glede navedb stranke, da gre za poseg v skladu z 201. členom Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1) in ne za novogradnjo, zahtevano je bilo tudi to, da mora biti v projektu tekstualno in grafično prikazana in obdelana zunanja ureditev, iz katere bo razvidna obstoječa in nova komunalna in zunanja ureditev, iz katere bo razvidno obstoječe in novo stanje z vsemi detajli in ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na okolje in podzemne vode. Tožeča stranka je vlogo dopolnila, vendar pa dopolnitev ni vsebovala prikaza razredov nevarnosti z oceno ranljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ogrožena območja in projektne rešitve omilitvenih ukrepov in ni vsebovala dokumentacije ali drugačnih dokazil, da se bo gradnja izvajala v skladu z 201. členom ZV-1 ter da se s predmetno gradnjo ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost in s tem ne poslabšuje stanja voda. Razen tega ugotovitev dejanskega stanja, ali gre v konkretnem primeru za poseg v skladu z 201. členom ZV-1 ali 37. členom ZV-1 na podlagi projektne dokumentacije ni mogoča, saj tožeča stranka pod vrsto gradnje navaja oboje, tako novogradnjo kakor tudi nadomestno gradnjo. Ker stranka vloge ni dopolnila, jo je prvostopenjski organ zavrgel po 67. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Tožeča stranka se je zoper prvostopenjski sklep pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

Tožeča stranka v tožbi pojasnjuje, da je prvostopenjski organ odločal v ponovljenem postopku in da mu je drugostopenjski organ enkrat že naložil, da mora v sklepu navesti, v katerem delu vloga tožnika ni bila dopolnjena glede na dejstvo, da je tožeča stranka dopolnilna projektno dokumentacijo. Izpodbijani sklep ponovno ni obrazložen, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Nesporno je, da je tožeča stranka dopolnila projektno dokumentacijo. Prvostopenjski organ se ni ukvarjal z argumenti, navedbami in dokazi tožnika v zvezi s tem, da prikaz razredov nevarnosti v konkretnem primeru ni potreben, čeprav mu je to drugostopenjski organ izrecno naložil. Tožeča stranka je v predloženi dokumentaciji dokazala, da se nameravana gradnja ne nahaja v poplavnem območju in zaradi tega ne more prikazati razredov nevarnosti. Prikaz nevarnosti zakon predvideva samo za poplavna območja. Prav tako je napačen zaključek prvostopenjskega organa, da ni dokazil o tem, da se s predmetno gradnjo ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost. Tožeča stranka je dokazala, da se gradnja nahaja na mestu odstranjenega objekta, izven 15 metrskega pasu in izven poplavnega območja. Nadalje tožeča stranka podrobneje pojasnjuje, zakaj se nameravana gradnja ne nahaja v poplavnem območju. Prvostopenjski organ bi se moral do navedb tožeče stranke opredeliti in svoje zaključke obrazložiti. Prvostopenjski organ celo sam priznava, da ni ugotavljal dejanskega stanja. Razen tega tožeči stranki tudi ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in vlogi tožeče stranke ugodi, podrejeno pa, naj zadevo vrne v ponoven postopek organu prve stopnje. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je odločitev prve in druge stopnje pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena.

K točki I izreka:

Tožba je utemeljena.

Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS št. 25/2009, v nadaljevanju Pravilnik), ki podrobneje določa vsebino vloge, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja, v 4. členu določa, kaj vse mora vsebovati vloga za pridobitev vodnega soglasja, za katero je bilo treba predhodno pridobiti projektne pogoje. 7. člen citiranega Pravilnika pa določa še dodatne zahteve za ogrožena območja, pri čemer iz prvega odstavka 7. člena Pravilnika izhaja, kaj mora vsebovati projektna dokumentacija na splošno za ogrožena območja (prikaz razredov nevarnosti z oceno ranljivosti, v skladu s predpisi, ki urejajo ogrožena območja in projektne rešitve omilitvenih ukrepov), v drugem odstavku 7. člena Pravilnika pa je določeno, kaj mora vsebovati projektna dokumentacija, kjer iz opozorilne karte poplav ali iz novih podatkov in analiz na območju posega izhaja, da na širšem območju obstaja nevarnost pojavov poplav ali z njimi povezane erozije.

Iz upravnega spisa, konkretno iz projektnih pogojev za poseg v prostor izhaja, da je prvostopenjski organ izhajal iz predpostavke, kot da se lokacija predmetne gradnje nahaja na poplavno ogroženem območju in je zato med pogoji zahteval, da projektna dokumentacija vsebuje tudi dodatne pogoje iz 7. člena citiranega Pravilnika. Že iz strankine vloge za izdajo soglasja izhaja, da je stranka že v svoji prvotni vlogi nasprotovala temu, da se bo gradnja opravljala na poplavnem območju in je to tudi natančno obrazložila, zakaj tako meni. Pojasnila je, da je parcela 12/14 k.o. …, na katero bi širili gradnjo, v naravi 10 m visoka strmina (škarpa) iz konglomerata in ni v poplavnem območju. Navedeno je, da je od brega oddaljena približno 21 metrov, da so se na to škarpo v preteklosti kontaktno naslanjali odstranjeni objekti in jo tudi podpirali, kar ponovno dokazuje, da ni v poplavnem območju. Navedeno je, da je nadomestna gradnja od vodnega zemljišča oddaljena več kot 15 metrov, da se opušča graditev na parceli 36, 31 in delno 35/1, temveč da se bo gradilo na parcelah 32, 35/2 in delno 12/14, kar ni bistveno, saj je parcela 12/14 izven poplavnega območja in izven 15 metrskega pasu. Tožeča stranka je tudi v dopolnitvi svoje zahteve pojasnila, zakaj zavrača pogoj tehnične narave, ki se glasi "prikaz razredov nevarnosti za oceno ranljivosti".

Sodišče ugotavlja, da se prvostopenjski organ v ponovljenem postopku ni opredelil do podrobnih navedb v vlogi tožeče stranke, da sploh ne gre za poplavno območje, kar posledično pomeni, da naj tožeči stranki dodatnih zahtev sploh ne bi bilo potrebno izpolnjevati. Ker pa je to bistvenega pomena v navedeni zadevi, je sklep tako pomanjkljivo obrazložen, da se ga ne da preizkusiti in je moralo sodišče odpraviti sklep iz tega razloga. Prvostopenjski organ bi se moral do navedb tožeče stranke opredeliti in v kolikor meni, da stranka ni dokazala, da gradnja ni na poplavnem območju, ne bi smel vloge zavreči, ampak bi jo moral obravnavati po vsebini, skladno s tretjim odstavkom 140. člena ZUP. V obravnavani zadevi je namreč sporno že od začetka postopka to, ali bo predvidena gradnja sploh stala na poplavnem območju ali ne, kar pa je že stvar vsebinske presoje, zato sodišče meni, da niso podani procesni pogoji za zavrženje vloge kot nepopolne, ampak bi bilo potrebno vlogo tožeče stranke vsebinsko obravnavati, kar pa pomeni, da je potrebno upoštevati tudi načelo zaslišanja stranke ter pred izdajo končne odločitve dati stranki možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (9. člen ZUP).

Zaradi navedenih procesnih napak je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) prvostopenjski sklep odpravilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Ker je sodišče sklep odpravilo zaradi bistvene kršitve določb postopka, se do vseh navedb tožeče stranke ni opredeljevalo. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ upoštevati tudi to, da je tožeča stranka v dopolnitvi vloge navedla, da gre za nadomestno gradnjo po 201. členu ZV-1 in bo potrebno v tem smislu vlogo tudi obravnavati.

Sodišče v navedeni zadevi tudi ni razpisalo glavne obravnave, kot je smiselno predlagala tožeča stranka s predlogom za zaslišanje tožnika, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopala odvetniška pisarna, bi bil skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki v takem primeru določa, da se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Ker pa je v tožbi priglasila tožeča stranka za postopek 206,00 EUR in pavšalni znesek 20,00 EUR za PTT storitve, je sodišče tožeči stranki priznalo stroške v tej višini, saj bi v nasprotnem primeru odločilo preko zahtevka. Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti.