VSM sklep I Ip 227/2015

I. Pritožba se zavrne in v delu I. točke izreka, ki se nanaša na zavrnitev predloga za odlog izvršbe, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor in predlog za odlog izvršbe M.K. kot tretjega (I. točka izreka), ga napotilo na pravdo (II. točka izreka) in pridržalo odločitev o stroški postopka do pravnomočne odločitve v pravdi(III. točka izreka).

2Tretji v pravočasni pritožbi izpodbija sklep sodišča prve stopnje le v delu I. točke izreka, ki se nanaša na zavrnitev predloga za odlog izvršbe, pri čemer navaja kot razlog zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da so podani zakonski pogoji za odlog, opredeljeni v drugem odstavku 73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj je verjetno dokazal obstoj lastninske pravice na podlagi priposestvovanja na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, lastninsko pravico pa je pridobil pred zaznambo sklepa o izvršbi v obravnavani zadevi. Pojasnjuje, da je dne 15. 4. 2003 z dolžnikom sklenil pisno prodajno pogodbo, ki se je sicer izgubila, nikoli pa tudi ni bila opravljena overitev podpisa, niti vpis v zemljiško knjigo. Kot lastniški posestnik je predmetno nepremičnino imel v posesti od 15. 4. 2003, pred tem pa jo je uporabljal že od leta 1988. Priposestvovanje je nastopilo najkasneje 15. 4. 2013, zaznamba izvršbe pa je bila vpisana 8. 10. 2013. Meni, da je ob verjetno izkazani pravici na predmetu izvršbe tudi podan pogoj nastanka nenadomestljive škode, saj bo z morebitno realizacijo izvršbe izgubil svojo lastninsko pravico, ta izguba pa bo nepovrnljiva. Postopek pravde bo izvotljen, če bo nepremičnina v izvršilnem postopku prodana. Sklicuje se na VSL sklep I Ip 1973/2008 in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-110/3, Up- 631/3. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugodi predlogu za odlog izvršbe, podrejeno pa predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da niso podani zakonski pogoji za odlog izvršbe, čeprav iz drugih razlogov, ki jih je kot nosilne navedlo sodišče prve stopnje.

5Pritrditi je pritožniku, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da nenadomestljiva škoda ni podana, ker je bila ta predvidljiva in pričakovana, saj bi se o teku izvršbe lahko tretji seznanil z vpogledom v zemljiško knjigo. Sama seznanitev s postopkom še ne odvrača od morebitne izgube lastninske pravice tretjega zaradi prisilne prodaje nepremičnine kot izvršilnega predmeta v izvršilnem postopku, tako je tudi očitek pričakovanja in predvidljivosti škode v tej zvezi brez pomena. Nepravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za nenadomestljivo škodo, ker bi v primeru uspeha v pravdi lahko zahteval vrnitev nepremičnine ali povrnitev škode. Originarni način pridobitve lastninske pravice kupca na javni dražbi v izvršilnem postopku preprečuje tretjemu, da bi zoper njega uveljavljal svoja lastninska upravičenja, ki jih je morebiti imel pred prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku. Tudi za odškodninski zahtevek ni pravne podlage, saj ne gre za nedopustno škodljivo dejstvo oziroma ravnanje.

6Če zaradi izvršilnega postopka pride do posega v pravice tretjega, mora ta imeti zagotovljeno učinkovito varstvo svojih pravic (23. člen Ustave) tudi v okviru instituta odloga izvršbe(2). Tretji z upniško-dolžniškim razmerjem, katerega prisilna izpolnitev je cilj izvršilnega postopka, nima povezave, zato je tudi presoja učinkov realizacije izvršbe kot škode različna, če odlog izvršbe predlaga dolžnik ali tretji. Dolžnik mora dopustiti poseg v svoje premoženje za prisilno poplačilo upnika in ne zadošča golo zatrjevanje izgube lastninske pravice na nepremičnini (predmetu izvršbe), zaradi realizacije izvršbe, ampak mora navesti ob tem kvalificirane okoliščine, ki pomenijo nenadomestljivo škodo. Sodna praksa, na katero se sklicuje tudi pritožnik, potrjuje omiljeni pristop pri popolnitvi pravnega pojma nenadomestljive škode, ko predlaga odlog tretji.

7Vendar v obravnavani zadevi ni izpolnjen že prvi zakonski pogoj iz drugega odstavka 73. člena ZIZ, ki se nanaša na verjeten obstoj pravice tretjega, ki preprečuje izvršbo. Že iz trditvene podlage, ki jo je podal tretji, ne izhaja, da bi ta pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, saj ni podan zakonski pogoj dobrovernosti lastniškega posestnika (drugi odstavek 43. člena, 27. in 28. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ). Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, zgolj obstoj prodajne pogodbe v obravnavani zadevi ne zadošča za dobrovernost glede lastništva v zemljiški knjigi vpisane nepremičnine.

8Tretji je gradil predlog za odlog izvršbe na zunajknjižnem priposestvovanju nepremičnine, glede katerega sodna praksa še ni povsem ustaljena in se tudi v pravni teoriji pojavljajo različni pristopi(3). Sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi, ko je bila prodajna pogodba sklenjena po uveljavitvi SPZ, ne vidi razloga za mehkejši pristop pri napolnitvi pravnega pojma dobrovernosti, po katerem bi za dobrovernost zadoščala le prodajna pogodba kot pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Uveljavitev SPZ pomeni pomemben prelom glede na predhodno ureditev lastninskopravnih razmerij(4), ki so „živela“ v obdobju, ko se zemljiški knjigi ni dosledno pripisovalo pomena, kot ga ima v novi ureditvi.

9Sodišče druge stopnje soglaša s stališčem, da po veljavni ureditvi zunajknjižno priposestvovanje na podlagi pravnega posla praviloma ni dopustno(5). Posestnik, ki razpolaga s pravnim poslom kot pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice, pa ni vknjižen kot lastnik, praviloma ne more biti v dobri veri, da je lastnik, saj njegovo prepričanje nima opore v pravu, ki za pridobitev lastninske pravice zahteva vpis v zemljiško knjigo (prvi odstavek 49. člena SPZ)(6).

10V obravnavani zadevi je tretji v predlogu za odlog izvršbe sam navedel, da sta z odsvojiteljem vpis v zemljiško knjigo štela kot nepomembno dejanje, ki bi jima povzročilo dodatne stroške. Izogibanje stroškom (med drugim tudi predpisanega davka in sodne takse za vpis v zemljiško knjigo) ne more biti opravičljiv razlog, da se vpis v zemljiško knjigo ne opravi. O morebitni opravičljivi zmoti glede lastništva tukaj ni mogoče govoriti, tako tudi ne o morebitni izjemi od pojasnjenega stališča, da se za dobrovernost glede lastništva zahteva vpis v zemljiško knjigo.

11Z drugačnim, mehkejšim stališčem bi se močno razvrednotil publicitetni pomen zemljiške knjige(7) in s tem bistveno okrnilo pravno varnost, ki se z javnimi vpisi zagotavlja, kar bi bila usmeritev, ki se je z novo ureditvijo želela preseči. Vsaj posredno pa bi se pogodbenike tudi opogumljalo k izogibanju plačila davščin, ki so sicer bistven in tudi ustavno opredeljen vir financiranja nalog države(8). Sprejem stališča, ki opogumlja nevpisovanje v zemljiško knjigo, tudi nevarno povečuje možnost skrivanja premoženja nasproti upnikom. Dosledno spoštovanje pomena zemljiške knjige, ki je v publiciteti podatkov o vpisanih pravicah in dejstvih, nenazadnje prispeva k zmanjšanju možnosti za spore, tudi takšne kot je obravnavani, zaradi katerega se predlaga odlog izvršbe.

12Po pojasnjenem zatrjevana kolizija nevpisane lastninske pravice tretjega, pridobljene s priposestvovanjem, in zastavne pravice upnika, pridobljene v obravnavanem izvršilnem postopku na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi, niti ni nastala, s tem pa tudi ni pogojev za predlagani odlog izvršbe.

13Ko sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Tretji, ki s pritožbo ni uspel, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : To stališče je zastopal dr. Tratnik, sprejema pa ga tudi Horvat, ki ga je še zaostril. Glej Tratnik, M. v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 265-267. Glej Horvat, V., nav. delo, priloga str. VII in VIII.

Op. št. (2) : Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-110/3, Up 631/3, na katero se sklicuje pritožnik.

Op. št. (3) : Obsežno o sodni praksi in različnih pristopih v pravni teoriji glej Horvat, V.: Zunajknjižno priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah, Pravna praksa št. 24-25/2012, priloga.

Op. št. (4) : O tem primerjaj uvod Predloga Stvarnopravnega zakonika, Poročevalec št. 69/2001.

Op. št. (5) : To stališče je zastopal dr. Tratnik, sprejema pa ga tudi Horvat, ki ga je še zaostril. Glej Tratnik, M. v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 265-267. Glej Horvat, V., nav. delo, priloga str. VII in VIII.

Op. št. (6) : Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik, pri čemer opravičljiva zmota ne more temeljiti na nepoznavanju prava. Glej Tratnik, M. v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 263 in 264.

Op. št. (7) : Poseben pomen publicitete (javnosti) lastninskih stanj in položajev je izpostavljen tudi v Predlogu Stvarnopravnega zakonika, Poročevalec št. 69/2001, str. 67.

Op. št. (8) : Davki in druge obvezne dajatve so nujni za financiranje nalog države, zato so tudi opredeljeni kot ustavna kategorija (prvi odstavek 146. in 147. člen Ustave).