VSL sklep Cst 98/2015

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo z nosilnim razlogom, da se je nad dolžnikom postopek osebnega stečaja že vodil, da gre za iste dolgove, stečajni postopek je bil 10. 6. 2014 končan, predlog za odpust obveznosti zavrnjen.

5Pritožbeni razlogi morajo biti konkretno zatrjevani. Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da naj višje sodišče opravi primerjavo med obema predlogoma za začetek stečajnega postopka. Dolžnik v pritožbi ni navedel, katera obveznost (v smislu glavnice) je nastala po začetku prejšnjega stečajnega postopka, oziroma v čem konkretno se oba predloga razlikujeta.

6Kolikor dolžnik sedaj navaja, da je bil predlog za odpust obveznosti v predhodnem postopku napačno zavrnjen, to v tem postopku ni pravno pomembno dejstvo. Kolikor sedaj zatrjuje, da je bil za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil odpust zavrnjen, v letu 2013 rehabilitiran, in prilaga listino Republike Hrvaške z dne 16. 9. 2014, višje sodišče tudi te pritožbe ne sprejema. Prvič, listina ni priložena v overjenem prevodu (prim. 104. in 336. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP), drugič, dolžnik ne pojasni, zakaj zatrjevanega ni navedel že v predlogu za začetek stečajnega postopka (prvi odstavek 337. člena ZPP), tretjič, dolžnik ne zatrjuje, da bi bilo kaznivo dejanje iz kazenske evidence sedaj že izbrisano (prim. 1. točko 399. člena ZFPPIPP).

7Višje sodišče pa, upoštevajoč navedbe v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja (dolžnik nima premoženja, je brez zaposlitve), ob upoštevanju navedenega v 6. točki obrazložitve, navaja še naslednje. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V delu, v katerem terjatve niso plačane v stečajnem postopku, terjatve ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno (382. člen ZFPPIPP). Ni sporno, da je dolžnik insolventen, prav tako tudi ne, da nima premoženja in zaposlitve. Očitno je, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je v vsaj delnem in hkratnem poplačilu navadnih upnikov (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), ne bo dosežen. Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu obveznosti (Pododdelek 5.11.2 ZFPPIPP). Sodni postopki niso sami sebi namen, pač pa je njihov namen v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika. Tega dolžnik glede na zgoraj navedeno s predmetnim postopkom osebnega stečaja ne more urediti in tudi ne izboljšati. Primarnega namena ni mogoče doseči, ker pa tudi (ponoven) odpust obveznosti (za morebitne kasneje nastale obveznosti) ne bi bil mogoč – dolžnik ne zatrjuje, da je bilo kaznivo dejanje izbrisano iz kazenske evidence, se tudi iz tega razloga izkaže odločitev za pravilno.

8Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).