VSL sklep IV Cp 1804/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka).

1Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom spremenilo odločitev o stikih med mld. A in njenim očetom – nasprotnim udeležencem B. po sodni poravnavi sodišča prve stopnje P 253/2008 – IV z dne 21. 5. 2008 tako, da potekajo vsak prvi in tretji četrtek v mesecu pod nadzorom strokovnih delavcev CSD ... v trajanju po dve uri, od 14.00 do 16.00 ure, če stranki dosežeta s CSD ... soglasje, pa v terminih, ki jih določi navedeni center, pri čemer se stiki izvršujejo tudi preko pisem. V ostalem je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog. Odločilo je še, da udeleženca nosita svoje stroške postopka.

2Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki izpodbija ugodilni del sklepa in odločitev o stroških, pri čemer uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da predlog zavrne, predlagateljici pa naloži plačilo stroškov postopka, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je prvo sodišče bistveno kršilo določbe postopka, ker ni odredilo dopolnitve izvedenskega mnenja. Nepravilno je bilo izhodišče prvega sodišča, da so očitki glede spolne zlorabe utemeljeni. Nasprotni udeleženec je večkrat pojasnil dogodek, ki se je pripetil z mladoletno A. Očitki o spolni zlorabi niso bili dokazani. Mladoletna A. glede teh očitkov ni bila nikoli zaslišana ne s strani sodišča ne s strani izvedenk. S strani nasprotnega udeleženca je šlo za nespametno potezo, katero obžaluje, vendar pa te napake ni mogoče sankcionirati na takšen način, da se mu dovoli stike zgolj pod nadzorom. Izvedenka V. R. je ocenjevala odnos otroka do staršev tako, da je mladoletno A. ocenjevala skupaj v prisotnosti z mamo – predlagateljico, tega pa ni storila glede nasprotnega udeleženca. Izvedenka zato ni mogla oceniti, kakšen je odnos mladoletne A. do očeta in kakšne posledice, če sploh so, ima dogodek v banji. Na izvedensko mnenje izvedenke Z. B. sta oba udeleženca podala več pripomb. Izvedenka ni nikoli ocenila mladoletne A. in z njo ni opravila nobenega razgovora. Izvedenka ni odgovorila na vprašanja oziroma pripombe v zvezi z njenim mnenjem. Iz izvedenskega mnenja tako ne izhaja odgovor, kako vpliva na otroka dejstvo, da nima stikov z očetom. Izvedenka se tudi ni opredelila do vprašanja, ali je zgolj center za socialno delo primerna institucija, pred katero bi se lahko izvajali stiki. Izvedenka ni naredila psiholoških testov obeh udeležencev in otroka. Nujno bi bilo potrebno opraviti pregled otroka individualno ter nato z vsakim staršem posebej. Mladoletni otrok v postopku ni bil pregledan v smeri ugotovitve, ali je do spolne zlorabe sploh prišlo oziroma ali ima kakšne negativne posledice, ki bi nastale zaradi razhoda staršev. Izvedenka tudi ni odgovorila, koliko časa naj bi potekali stiki pod nadzorom ter kdo bi lahko bil prisoten pri teh stikih. Nepojasnjeno je, ali je za otroka koristno, da bi imel stike tudi s sorodniki nasprotnega udeleženca. Izvedenka ni ugotavljala, kakšen vpliv bi imel na otroka stik z očetom brez nadzora ter ali se lahko izvajajo stiki tudi drugače. Ker ni odredilo dopolnitve izvedenskega mnenja, je prvo sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi kršitev postopka ni bilo razjasnjeno, kaj je otrokova korist in kakšni stiki so v korist otroka.

3Predlagateljica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Nasprotni udeleženec je predlagal dopolnitev izvedenskega mnenja Z. B. in postavitev novega izvedenca. Ker je bila Z. B. izbrisana iz imetnika sodnih izvedencev 16. 12. 2013 je prvo sodišče ni več moglo zaslišati zaradi predlagane dopolnitve izvedenskega mnenja. Razen tega nasprotni udeleženec na naroku 10. 10. 2014, ko je prvo sodišče zavrnilo predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja Z. B. in za postavitev novega izvedenca, ni uveljavljal bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je uveljavljanje te kršitve v pritožbi prepozno in neupoštevno (prvi odstavek 286.b člena ZPP).

6Iz ugotovitev prvega sodišča izhajajo naslednja odločilna dejstva:

- Okrajno sodišče v Ljubljani je izdalo začasno odredbo Z 168/2010 z dne 18. 8. 2010, s katero je omejilo stike med nasprotnim udeležencem in mld. A. tako, da potekajo enkrat tedensko 2 uri v prostorih in pod nadzorom CSD ..., pri čemer je bila v okviru varovanja otrokovih koristi začasna odredba izdana zaradi neprimernega ravnanja nasprotnega udeleženca z vidika spolne vzgoje otrok;

- stiki po navedeni začasni odredbi so bili izvedeni trikrat, nato pa je nasprotni udeleženec 20. 9. 2010 obvestil CSD ..., da se stikom v celoti odpoveduje;

- od septembra 2010 dalje mld. A. in nasprotni udeleženec nista več imela nobenih osebnih (neposrednih) stikov;

- sodna izvedenka V. R. je v postopku zavarovanja Z 168/100 izdelala izvedensko mnenje z dne 16. 1. 2011, v katerem zaznava pri deklici za njeno starost (roj. ... 2005) neobičajno seksualizirano vedenje, ki je pogosto znak spolne zlorabe oziroma neustrezne spolne izkušnje, pri čemer izvedenka ugotavlja, da bi stiki brez nadzora lahko privedli do še bolj seksualiziranega odnosa, ki bi lahko resno ogrozil dekličin razvoj ter da bi stiki med nasprotnim udeležencem in mld. A. morali daljše obdobje potekati pod nadzorom;

- sodna izvedenka Z. B. je izdelala izvedensko mnenje z dne 2. 9. 2013, v katerem ugotavlja, da bi stiki med mld. A. in nasprotnim udeležencem lahko potekali le pod strokovnim nadzorom oseb in institucij, ki so pooblaščene za izvajanje tovrstnih stikov.

7Glede na ugotovljene okoliščine pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvega sodišča, da je potrebno pravico nasprotnega udeleženca do stikov z mld. A. omejiti tako, da se stiki izvršujejo pod nadzorom strokovnih delavcev (v tem primeru delavcev CSD ...), zaradi česar je bilo treba ustrezno spremeniti režim stikov po sodni poravnavi P 253/2008 – IV z dne 21. 5. 2008 (četrti odstavek 421. člena ZPP). Razlogi izpodbijanega sklepa so v tem pogledu prepričljivi, skladni in pravilni ter temeljijo na dokazni oceni, izdelani v skladu z 8. členom ZPP. Pritožbeno sodišče se zato v izogib ponavljanju sklicuje nanje, glede na pritožbene navedbe pa dodaja še naslednje.

8Nasprotni udeleženec kritizira izhodišče prvega sodišča o utemeljenosti očitkov glede spolne zlorabe mld. A. iztrgano iz konteksta 10. točke obrazložitve sklepa. S tem v zvezi je namreč prvo sodišče pravilno poudarilo, da je v smislu petega odstavka 106. člena ZZZDR (ne glede na to, ali je prišlo do spolne zlorabe ali ne – to vprašanje za ta postopek ni bilo odločilnega pomena), treba ugotoviti, ali stiki predstavljajo psihično obremenitev za otroka, zaradi česar niso v njegovo korist. Sodišče je bilo torej dolžno ugotavljati relevantna dejstva v okviru določbe petega odstavka 106. člena ZZZDR, pri čemer ni smelo ugotavljati kot predhodno vprašanje (in tega tudi ni storilo), ali je nasprotni udeleženec morda storil katero od kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (pravdno sodišče lahko le izjemoma ugotavlja obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje, kar pa v tej zadevi ni bilo aktualno).

9Ravnanje nasprotnega udeleženca v okviru stikov z mld. A., zaradi katerega je bil začet (tudi) ta postopek, med udeležencema ni sporno (13. točka obrazložitve). S tem v zvezi sta obe izvedenki opravili razgovor oziroma psihološki pregled z mld. A., pri čemer je stvar izvedenca, katere strokovne metode in postopke bo uporabil pri svojem delu. V. R. je to storila v postopku zavarovanja Z 168/2010, Z. B. pa kot izvedenka v zadevi I Kpr 6339/2011, pri čemer je v skladu s sklepom prvega sodišča z dne 14. 12. 2012, da sama presodi potrebnost (ponovnega) pregleda mld. A., obrazložila, zakaj ga ni opravila (ker je imela na voljo dovolj podatkov že v okviru prvega pregleda deklice in ker deklice z vidika varovanja njenih koristi očitno ni želela ponovno obremenjevati – izvedenka zato utemeljeno ni opravila novega razgovora z deklico in novega psihološkega pregleda). V. R. je pojasnila, da je psihološki pregled deklice opravila brez prisotnosti predlagateljice (navzoča je bila le na začetku, nato pa je bila mld. A. pri pregledu sama z izvedenko). Vprašanja brez odgovorov izvedenke Z. B., ki jih v pritožbi izpostavlja nasprotni udeleženec, niso bila odločilnega pomena za to zadevo. Stiki med nasprotnim udeležencem in hčerko niso bili onemogočeni. Okoliščina, da mld. A. po septembru 2010 ni imela več stikov z očetom (na podlagi začasne odredbe), je posledica neodgovorne odločitve nasprotnega udeleženca, ki se je odpovedal tem stikom. Nasprotni udeleženec ne trdi, da center za socialno delo ne bi bil primerna institucija za izvajanje stikov pod nadzorom, odločitve o obsegu stikov po izpodbijanem sklepu pa obrazloženo ne izpodbija.

10Prvo sodišče je pravilno pojasnilo, da stiki mld. A. s sorodniki nasprotnega udeleženca niso predmet tega postopka. Koliko časa naj bi stiki potekali pod nadzorom je odvisno predvsem od ravnanja nasprotnega udeleženca. Zaradi varovanja otrokove koristi stikov pod nadzorom ni bilo mogoče časovno omejiti. Šele po določenem obdobju izvrševanja teh stikov bo mogoče oceniti njihov vpliv na razvoj mld. A. in v primeru (ponovno) spremenjenih razmer predlagati tudi izdajo nove odločbe o stikih (četrti odstavek 421. člena ZPP). Izvedenka Z. B. je pojasnila, da drugačni stiki (razen pod nadzorom) ne bi bili primerni z vidika varovanja otrokove koristi, zato so pritožbene trditve v tem delu protispisne.

11Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča v izpodbijanem delu (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

12Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).