VSRS sodba VIII Ips 15/2015

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za plačilo odškodnine v znesku 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter odločilo, da mora tožnica toženi stranki povrniti njene stroške postopka. Po obširno izvedenem dokaznem postopku je presodilo, da toženi stranki ni mogoče očitati protipravnih ravnanj v zvezi z uveljavljanjem odškodnine za trpinčenje in diskriminacijo.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

3Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Soglašalo je tudi s presojo, da ravnanja tožene stranke niso bila protipravna, oziroma da tožena stranka ni kršila določb 6., 6a., 45. in 184. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Ob izostanku protipravnega ravnanja tudi ni bilo podlage za priznanje odškodnine.

4Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijske razloge iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5V reviziji najprej povzema zakonske določbe o trpinčenju oziroma prepovedi diskriminacije in navaja, da je v postopku zatrjevala, da je bila izpostavljena trpinčenju in diskriminaciji, to stanje pa je trajalo vse do njene upokojitve. Sodišče prve stopnje naj bi nepravilno ocenilo izvedene dokaze in nepravilno in nepopolno obrazložilo razloge svoje odločitve. Dokazni postopek naj bi temeljil zgolj na izpovedih prič tožene stranke, ki so bile tudi zaposlene pri njej, zaradi česar ne morejo biti relevantne in ustrezne. Navaja, da naj bi tožena stranka s prepovedjo vstopa v delovne prostore izvajala mobing, da sodišče ni izvedlo dokazov z izvedencem kadrovske in psihiatrične stroke, čeprav je to zahtevala, da je zaslišalo samo priče nasprotne stranke, da ni izvedlo obsežnih listinskih dokazov, ki so bili predlagani z njene strani, da ni podrobno zaslišalo prič, itd. Pravnomočna sodba „naj bi ji očitala,“ da ni izpolnila dolžnosti iz 7., 212. in 214. člena ZPP, sodišči pa naj ne bi upoštevali 285. člena ZPP. V nadaljevanju zatrjuje, da je ustrezno predstavila in jasno zatrjevala svoje zdravstvene težave in posledice ter dejstvo, da te posledice izvirajo iz kršitve njenih pravic in diskriminacije. Z neizvedbo dokaza z izvedencem psihiatrične stroke naj bi sodišče kršilo določbe ZPP. V nadaljevanju se sklicuje tudi na določbo 286a. člena ZPP in na zmotno uporabo določbe 285. člena ZPP, česar naj pritožbeno sodišče ne bi saniralo. Tudi zavrnitev dodatnih dokaznih predlogov naj bi predstavljala kršitev določb ZPP, kombinacija vseh kršitev pa nezakonito sodbo sodišča prve stopnje, ki naj bi jo podprlo tudi sodišče druge stopnje. Neizvedba njenih dokazov naj bi predstavljala kršitev iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP; uveljavlja tudi kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6Revizija ni utemeljena.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8Tožnica se v uvodu revizije sklicuje na vse revizijske razloge iz prvega odstavka 370. člena ZPP, vendar v kasnejših navedbah ne konkretizira revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Nekatere revizijske navedbe predstavljajo tudi nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami sodišč druge in prve stopnje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9Navedbe o bistvenih kršitvah določb postopka začenja s tem, da naj bi iz izpodbijane sodbe izhajalo, da ni izpolnila dolžnosti iz 7., 212. in 214. člena ZPP, kar pa ne drži, saj v izpodbijani sodbe o tem ni govora.

10V zvezi z očitkom kršitev 285. in 286. člena ZPP revizijsko sodišče ugotavlja, da je predsednik senata že na prvem naroku za glavno obravnavno stranke izrecno opozoril na določbo 286. člena ZPP in da je tudi v okviru materialnega procesnega vodstva obema strankama naložil predložitev dodatnih listin (glej narok z dne 17. 5. 2012), da je v okviru materialnega procesnega vodstva sprejel tudi sklep o dodatnem zaslišanju prič in o dodatni dopolnitvi izvedenskega mnenja (glej narok z dne 17. 10. 2013). Tožnica je v zadnjih pripravljalnih vlogah celo izrecno nasprotovala dopolnjevanju izvedenskih mnenj in (tako kot tožena stranka) na zadnji obravnavi ni predlagala dopolnitve dokaznega postopka, ni imela nobenih pripomb, ni imela novih dokaznih predlogov (glej zapisnik z dne 17. 3. 2014) in tudi ni uveljavljala kršitev določb pravdnega postopka. Iz določbe 286b. člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodišče prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Nadalje je pomembno, da teh kršitev tožnica sploh ni uveljavljala v pritožbi, torej posledično tudi pritožbeno sodišče, ki na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti, ni moglo storiti bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Tudi sicer tožnica ne navede, kako naj bi prav takšno ravnanje lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Nekatere navedbe s tem v zvezi si tudi nasprotujejo, saj ob splošnem očitku pomanjkljivega materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) zatrjuje, da je ustrezno predstavila svoje težave in posledice kršitev.

11Revizijske navedbe o očitani bistveni kršitvi določb postopka zaradi neizvedbe dodatnih dokaznih predlogov so v prvi vrsti splošne, sicer pa tudi neutemeljene. Kot že navedeno tožnica ni imela dodatnih dokaznih predlogov. Protispisno se sklicuje na to, da naj bi bile zaslišane le priče tožene stranke ali izvedeni le dokazi tožene stranke, saj to ne drži, in da je bil zavrnjen njen predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke, saj je bilo psihiatrično izvedensko mnenje izdelano in tudi večkrat dopolnjeno.

12Očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je splošen. Tožnica ne navede, v čem konkretno so pomanjkljivosti izpodbijane sodbe, zaradi katerih sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti in glede katerih konkretnih odločilnih dejstev naj bi bilo nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov, o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva revizijsko sodišče ne more upoštevati zgolj splošno navrženega očitka bistvenih kršitev določb postopka.

13Glede na navedeno (ob izostanku drugih revizijskih razlogov) je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).