VSRS sodba II Ips 6/2015

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se prvostopenjska sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 7.623,17 EUR pravdnega, pritožbenega in revizijskega postopka v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

1Zapuščinsko sodišče je prvo tožnico A. A., ki je dedinja po oporoki z dne 9. 11. 2007, ter drugo tožnico B. B., ki je volilojemnica po navedeni oporoki, napotilo na pravdo, naj v pravdnem postopku zoper oporočno dedinjo, vnukinjo zapustnikovega polbrata C. C., dokažeta, da je pisna oporoka zapustnika D. D., sestavljena pred pričami z dne 16. 10. 2008, neveljavna.

2Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se določilo pisne oporoke pred pričami, naslovljene z „Moja poslednja volja - oporoka oporočitelja D. D. z dne 16. 10. 2008“, s katero je ta vse svoje premično in nepremično premoženje zapustil C. C., razveljavi. Na podlagi izvedenih dokazov je zaključilo, da je med dedinjo in oporočno pričo E. E. obstajala zunajzakonska skupnost, zato je ugotovilo, da je oporoka v prvem odstavku neveljavna zaradi relativne nesposobnosti E. E. biti priča. Odločilo je tudi o stroških pravdnega postopka.

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka.

4Tožena stranka vlaga zoper sodbo sodišča druge stopnje revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter sodišču druge stopnje očita, da nepojasnjeno in neobrazloženo ni izvedlo glavne obravnave. V zvezi z zmotno uporabo materialnega prava navaja, da je pri oporoki ne glede na zakonske odločbe treba upoštevati pravo voljo zapustnika; da je sodišče napačno ugotovilo obstoj zunajzakonske skupnosti; da se določbi 67. in 68. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ne raztezata na zunajzakonskega partnerja, temveč le na zakonca oporočne priče ter da je sodišče napačno uporabilo 24. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi ter podredno, naj izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške revizije.

5Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na revizijo.

6Revizija je utemeljena.

7Zapustnik je 16. 10. 2008 napravil pisno oporoko pred pričami. Podpisali so jo on sam ter tri oporočne priče, in sicer oporočna dedinja C. C., vdova zapustnikovega polbrata D. D. ter E. E.

8Da je toženka relativno nesposobna biti priča pri sestavi oporoke, s katero se vse zapušča njej, ni bilo dvoma. Glede D. D. je sodišče ugotovilo, da v času nastanka oporoke ni bila več žena zapustnikovega polbrata (temveč vdova po njem) in je tako v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZD lahko bila priča. Sodišče se je nato obširno ukvarjalo s tem, ali je bila C. C. zunajzakonska partnerka E. E., oporočne priče. Ugotovilo je, da je zunajzakonska skupnost obstajala ter da zato določilo oporoke, s katero se zapušča vso premično in nepremično premoženje toženki, ni veljavno, saj je zunajzakonska skupnost na podlagi 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) izenačena z zakonsko zvezo.

9Revizija v zvezi s takim zaključkom sodišča izrecno izpostavlja, da se določbi 67. in 68. člena ZD ne raztezata na zunajzakonskega partnerja, temveč le na zakonca oporočne priče.

10Oporoka je strogo formalno pravno dejanje. Za njeno veljavnost je potrebna oblika, ki je določena v ZD. Drugi odstavek 67. člena ZD (priče pri oporoki) določa: „Pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki ne morejo biti priče in ne morejo kot sodnik sestaviti oporoke po oporočiteljevi izjavi: oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja.“ Relativna nesposobnost priče izhaja tudi iz določbe 68. člena ZD (neveljavna razpolaganja v oporoki): „Neveljavna so določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncem teh oseb.“

11Sodišči prve in druge stopnje temeljita svojo odločitev na prvem odstavku 12. člena ZZZDR, po katerem ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Spregledata pa drugi del istega odstavka, kjer je določeno, da ima na drugih področjih taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.

12Pravne posledice zunajzakonske skupnosti so na primer predvidene v stanovanjski (zunajzakonski partner sme po smrti partnerja, ki je bil najemnik stanovanja, v katerem sta živela partnerja, nadaljevati najemno razmerje pod enakimi pogoji, kot so veljali za umrlega partnerja), odškodninski (zunajzakonski partner sme zahtevati povrnitev škode za duševne bolečine zaradi težke invalidnosti ali smrti partnerja), davčni zakonodaji (zunajzakonski parter je na primer oproščen plačila davka na dediščino in darilo in se šteje za družinskega člana po zakonu, ki ureja odmero dohodnine), zakonodaji s področja pokojninskega zavarovanja (zunajzakonski partner ima pravico do vdovske pokojnine) in socialnega varstva, zdravstva (zunajzakonski partner ima lastnost ožjega družinskega člana) ter v zakonodaji, ki ureja oploditev z biomedicinsko pomočjo - OBMP (partnerja, ki zatrjujeta, da živita v zunajzakonski skupnosti, imata pravico zahtevati OBMP). Prav tako lahko zakonodaja z drugih področij, ki zunajzakonski skupnosti pripiše pravne posledice, zunajzakonsko skupnost in s tem pogoje za nastop pravnih posledic te skupnosti opredeli tudi drugače, kot to določa 12. člen ZZZDR: po 54. členu ZPIZ (vdovska pokojnina v posebnih primerih) mora na primer skupno življenje pred smrtjo trajati vsaj tri leta, da je izpolnjen pogoj za priznanje pravice do vdovske pokojnine oziroma eno leto, če sta imela kadarkoli skupnega otroka.(1)

13ZD v drugem odstavku 10. člena predpisuje: „Kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, vendar le v primeru, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.“

14Po slovenskem pravu torej dedujeta drug po drugem, tako kot zakonca, tudi zunajzakonska partnerja. Zunajzakonski partner ima pri zakonitem dedovanju po drugem partnerju enak pravni položaj kot zakonec. Tudi zanj torej veljajo določbe o povečanju ali zmanjšanju dednega deleža, bodisi, da deduje v prvem bodisi v drugem dednem redu. Zunajzakonskega partnerja je treba šteti tudi za nujnega dediča do drugem partnerju.(2) Po mnenju pravne teorije glede izločitve gospodinjskih predmetov (33. člen ZD) razlaga pravnega standarda skupnega (istega) gospodinjstva med zapustnikom in njegovim družinskim članom, v skladu z veljavno sodno prakso (odločba VSRS II Ips 465/1998 z dne 10. 6. 1999), ne pomeni samo ugotavljanja objektivnih elementov o času in načinu vodenja skupnega gospodinjstva, ampak tudi subjektivnih elementov povezanosti družinskih članov. Ratio predpisa je omogočiti osebam, ki so živele z zapustnikom, da obdržijo predmete, ki so jih doslej rabile za zadovoljevanje vsakdanjih potreb. Zato je treba šteti, da je do teh predmetov upravičen tudi zapustnikov zunajzakonski partner, čeprav glede na določbo drugega dela prvega odstavka 12. člena ZZZDR to upravičenje ni posledica zunajzakonske skupnosti, ker ni izrecno določeno v ZD.(3) Iz tega razloga bi bilo treba de lege ferenda partnerja izrecno določiti za upravičenca.(4)

15Glede obličnostnih zahtev je oporoka strogo formalen akt. V 68. členu ZD so izrecno določene osebe, ki lahko nastopajo kot priče pri pisni oporoki pred pričami. Vsakršno drugačno razumevanje zakonske določbe, ki je jasna(5), bi bilo v nasprotju s pravno predvidljivostjo ter z Ustavo zagotovljenimi pravicami do pravne varnosti (2. člen Ustave) ter pravice do dedovanja (33. člen Ustave). Ratio predpisa, ki je eliminirati interes prič vplivati na voljo oporočitelja, bi sicer zahteval tudi vključitev zunajzakonskih partnerjev, vendar bi moral to ZD določiti.

16Ker so ugotovljena vsa pravnorelevantna dejstva, odločitvi sodišč prve in druge stopnje pa sta materialnopravno zmotni, je revizijsko sodišče toženkini reviziji ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (prvi odstavek 380. člena ZPP).

17Po določbi drugega odstavka 165. člena ZPP sodišče, če spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka. Temeljni princip za stroškovno odločitev v pravdi je princip uspeha, uzakonjen v prvem odstavku 154. člena ZPP. V konkretnem primeru je v pravdi v celoti uspela toženka. Njeni pravdni stroški znašajo 2.113,65 EUR (nagrada za postopek 890,5 EUR, nagrada za narok 822 EUR, materialni stroški 20 EUR, povečano za 22% DDV), pritožbeni stroški 2.587,62 EUR (nagrada za postopek z rednim pravnim sredstvom 1.096,00 EUR, sodna taksa 1.005,00 EUR, materialni stroški 20 EUR , povečano za 22% DDV) in revizijski stroški 2.921,9 EUR (nagrada za postopek z izrednim pravnim sredstvom 1.370,00 EUR, sodna taksa 1.005,00 EUR, materialni stroški 20 EUR, povečano za 22% DDV). Stroški celotnega postopka, odmerjeni skladno z odvetniško in taksno tarifo, znašajo torej 7.623,17 EUR. Tožnici sta dolžni plačati odmerjene stroške v petnajstdnevnem paricijskem roku, ki prične teči naslednji dan po vročitvi te sodbe (prvi, drugi in tretji odstavek 313. člena ZPP). Če tožnici v paricijskem roku svoje obveznosti plačila pravdnih stroškov ne bosta izpolnili, bosta prišli v zamudo (299. člen OZ) in bosta od zamude dalje dolžni toženki plačati še zakonske zamudne obresti (378. člen OZ).

---.---

Op. št. (1): Prim. Novak B., Družinsko pravo, Ljubljana, Uradni list RS, 2014, str. 123.

Op. št. (2): Prim. Zupančič K.: Dedovanje z uvodnimi pojasnili, Osma, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2005, str. 55.

Op. št. (3): Po 10. členu ZD je zunajzakonski partner izenačen z zakoncem samo pri zakonitem dedovanju; upravičenje iz 33. člena ZD pa ne izvira iz zakonitega dedovanja, ampak gre za zakonito volilo.

Op. št. (4): Prim. Zupančič K. in Žnidaršič Skubic V., Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana, Uradni list RS, 2009, str. 55.

Op. št. (5): Razlaga, ki presega golo razumevanje nedvomnega pomena jasnih jezikovnih znakov zakonskega besedila, je izključena; prim. Pavčnik, M.: Argumentacija v pravu: od življenjskega primera do pravne odločitve, GV Založba, Ljubljana 2013, str. 62.