VSL sklep I Cp 797/2015

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v I. točki izreka glede višine deležev na skupnem premoženju ter v II., III. IV. in VI. točki izreka ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v preostalem izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (I. in II. točka izreka sklepa) odločba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo nasprotno tožbo toženke v delu, ki se nanaša na ugotovitev skupnega premoženja na premičninah in deleža na njih, ter tožnikov zahtevek na vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja pri nepremičninah parc. št. 793/3 k. o. X in parc. št. 850/10 k. o. Y v korist tožnika do 99/100 in toženke do 1/100. S sodbo je razsodilo, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo nepremičnine parc. št. 739/3 k. o. X, parc. št. 850/10 k. o. Y, parc. št. 342/0 k. o. Z ter parc. št. 605/12, vpisana pri z.k. vložku 1245 k. o. K., Hrvaška. Odločilo je, da delež tožnika na nepremičnini parc. št. 739/3 k. o. X znaša 76/100, delež toženke pa 24/100 (II. točka izreka sodbe), na preostalih treh nepremičninah pa je določilo enaka deleža pravdnih strank (50/100) (I. točka izreka sodbe). Kar sta tožnik in toženka iz naslova deležev na skupnem premoženju zahtevala več, je zavrnilo (III. in IV. točka izreka). Glede gobelinov, ki jih je izvezla toženka, je ugotovilo, da ti predstavljajo njeno posebno premoženje (V. točka izreka sodbe) ter odločilo, da sta pravdni stranki dolžni kriti vsaka svoje pravdne stroške (VI. točka izreka).

2Zoper odločbo sodišča prve stopnje se pritožujeta obe pravdni stranki.

3Tožnik se pritožuje zoper II. točko izreka sklepa ter I. točko izreka sodbe v delu, ki se nanaša na višino deležev na skupnem premoženju, zavrnilni del sodbe ter stroškovno odločitev iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da izda zamudno sodbo z naložitvijo pravdnih stroškov toženki. Sodišče bi v obravnavanem postopku moralo izdati zamudno sodbo. Tožnik je bil s sklepom z dne 26. 4. 2013 pozvan na popravo tožbe. Ker je nesklepčnost tožbe pravočasno in ustrezno odpravil, bi moralo sodišče, ker toženka na tožbo ni pravočasno odgovorila, izdati zamudno sodbo. Prav tako je napačna stroškovna odločitev, saj sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo dejstva, da je nasprotno tožbo zavrglo. Zato bi moralo sodišče tožniku priznati pravdne stroške za postopek po nasprotni tožbi.

4Toženka vlaga pritožbo zoper sodbo in sklep iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi v celoti ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni določilo enotnega deleža na skupnem premoženju. Za določitev različnih deležev na skupnem premoženju ni imelo pravne podlage, saj vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev na skupnem premoženju. Prav tako pri določanju deležev ni upoštevalo njenega vložka iz posebnega premoženja, s katerim je prispevala k povečanju skupnega premoženja (parc. št. 850/10 k. o. Y), temveč zgolj tožnikov vložek, zaradi česar je pravdni stranki obravnavalo neenako. Z notarskim sporazumom, ki med strankama nikoli ni bil razveljavljen, sta se stranki namreč dogovorili, da skupno premoženje pravdnih strank predstavljata tudi parc. št. 739/3 k. o. X in parc. št. 850/10 k. o. Y, ki predstavlja vložek toženkinega posebnega premoženja. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo le zmotne uporabe materialnega prava, temveč tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba o odločilnih dejstvih nima razlogov, prav tako pa kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker toženki z nezakonitim obravnavanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pa tudi sicer je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, saj je sodišče delež toženke na nepremični k. o. X glede na ugotovitve sodbe neupravičeno zaokrožilo v njeno škodo, s čimer je zagrešilo kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na določitev deležev na premičnem premoženju, neutemeljeno zavrglo.

5Tožnik na pritožbo toženke ni odgovoril. Toženka pa je v odgovoru na tožnikovo pritožbo predlagala zavrnitev tožnikove pritožbe.

6Pritožbi sta delno utemeljeni.

O pritožbah zoper sklep

7Pritožnica se glede zavrženja nasprotne tožbe v delu, kjer zahteva ugotovitev skupnega premoženja in določitve deležev na premičninah, neutemeljeno pritožuje. V skladu z določilom prvega odstavka 180. člena ZPP morajo biti individualno določene stvari, glede katerih toženka zahteva ugotovitev, da predstavljajo skupno premoženje, opredeljene tako, da je nedvomno možna njihova ločitev od drugih istovrstnih stvari(1). Temu pa toženka niti po pozivu sodišča prve stopnje (sklep z dne 17. 6. 2013 list. št. 28 v pridruženem spisu I P 493/2013) z dopolnitvijo nasprotne tožbe z vlogo z dne 9. 7. 2013 ni zadostila, saj premičnin ni določno specificirala. Zato je odločitev o zavrženju nasprotne tožbe v I. točki izreka sklepa pravilna.

8Pritožnik se zoper II. točko sklepa (zavrženje tožbe v delu, ki se nanaša na vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja pri nepremičninah parc. št. 793/3 k. o. X in parc. št. 850/10 k. o. Y v korist tožnika do 99/100 in toženke do 1/100), le pavšalno pritožuje. Tudi sicer pa je razlog sodišča prve stopnje za zavrženju tožbe v tem delu pravilen (glej šesti odstavek na peti strani odločbe sodišča prve stopnje).

O pritožbah zoper sodbo

9Pritožbene navedbe tožnika, da bi sodišče moralo izdati zamudno sodbo, niso utemeljene. Zamudne sodbe namreč, ko gre za nesklepčno tožbo (tretja točka prvega odstavka 318. člena ZPP) ni mogoče izdati. Tožnik je nesklepčno tožbo sicer popravil, vendar pa je toženka na popravljeno in dopolnjeno tožbo odgovorila v zakonskem roku, zaradi česar pogoj za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP ni bil izpolnjen. Zato pritožnikovo vztrajanje, da bi sodišče moralo izdati zamudno sodbo, ni utemeljeno.

10Med pravdnima strankama obseg skupnega nepremičnega premoženja ni bil sporen, sporna je bila le višina deležev na skupnem premoženju. Sodišče prve stopnje je pri določanju deležev na skupnem premoženju upoštevalo vložek tožnikovega posebnega premoženja, s katerim je prispeval k nastanku skupnega premoženja, in sicer na nepremičnini parc. št. 739/3 k. o. X tako, da je na tej nepremičnini določilo drugačen delež zakoncev kot na ostalih predmetih skupnega premoženja.

11Ker je po ustaljenem stališču sodne prakse skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem (51. in 59. člen ZZZDR), ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče (npr. sodba VSRS II Ips 423/2006), na kar toženka v pritožbi utemeljeno opozarja. Delež zakoncev se namreč ugotavlja na skupnem premoženju kot celoti, ne pa na posameznih stvareh, ki sodijo v skupno premoženje. Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje tako vplivajo na velikost deležev vlagateljev na celotnem skupnem premoženju, ne pa zgolj na posameznem predmetu skupnega premoženja, česar sodišče prve stopnje pri odločanju materialnopravno zmotno ni upoštevalo. Od načela pravne celovitosti skupnega premoženja je namreč mogoče odstopiti le, kadar gre za izjemne primere (sporazum zakoncev o različnih deležih na posameznih predmetih skupnega premoženja, vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja). Vendar po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru, ko sta obe pravdni stranki z vložkoma iz svojega posebnega premoženja prispevali k povečanju skupnega premoženja, kar med strankama ni sporno, ne gre za tak primer.

12Pravdni stranki sta se z notarskim sporazumom z dne 17. 4. 2003 dogovorili, da nepremičnini parc. št. 793/3 k. o. X ter 850/10 k. o. Y predstavljata njuno skupno premoženje. Glede nepremičnine parc. št. 793/3 k. o. X med strankama v postopku ni bilo sporno, da so tožniku navedeno parcelo, na kateri sta pravdni stranki tekom trajanja zakonske zveze zgradili stanovanjsko hišo, v kateri bivata, podarili njegovi starši, prav tako pa so nepremičnino parc. št. 850/10 k. o. Y toženki podarili njeni starši. Ker je sodišče prve stopnje pri določanju deležev na skupnem premoženju upoštevalo zgolj tožnikov vložek iz naslova posebnega premoženja, s katerim je prispeval k povečanju skupnega premoženja, vložka toženke (k. o. Y) pa ne, je tudi zaradi tega materialnopravno zmotno uporabilo določilo drugega odstavka 59. člena ZZZDR, na kar pritožnica prav tako upravičeno opozarja.

13Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča (59. člen ZZZDR) pri določitvi deležev na skupnem premoženju, katerega obseg v postopku sicer ni sporen, je dejansko stanje glede ocene prispevkov pravdnih strank k nastanku skupnega premoženja ostalo nepopolno ugotovljeno (355. člen ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi toženke zoper sodbo ugodilo, posledično pa tudi pritožbi tožnika, ter izpodbijano sodbo v I. točki izreka, v delu, ki se nanaša na višino deležev na skupnem premoženju ter II., III., IV. in stroškovni odločitvi v VI. točki izreka razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje celovito presoditi prispevka obeh zakoncev k nastanku in povečanju skupnega premoženja ter določiti enoten delež zakoncev na skupnem premoženju kot celoti in upoštevati, da vložki iz posebnega premoženja lahko vplivajo le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.

14V preostalem delu je pritožbeno sodišče pritožbi pravdnih strank (v delu, s katerim se pritožujeta zoper sklep) kot neutemeljeni zavrnilo in v preostalem izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (I. in II. točka sklepa) odločbo sodišča prve stopnje potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

15Na ostale pritožbene navedbe, ki za odločitev niso bile odločilnega pomena, pritožbeno sodišče ni posebej odgovarjalo (360. člen ZPP).

16Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

--------

Op. št. (1): A. Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 125