VSM sklep I Cpg 71/2015

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za sodni preizkus denarne odpravnine, dodeljene manjšinskim delničarjem družbe D.V. d.d., s podrobnejšo vsebino predloga, kot izhaja iz izreka sklepa.

2Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožujeta predlagatelja iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. V obširnih pritožbenih navedbah med drugim izpostavljata, da Zakon o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1) v 68. členu jasno določa, da se ta nanaša na položaje, ko je ponudnik v času prevzemne ponudbe pridobil 90 % delež vseh delnic ciljne družbe, v konkretnem primeru pa ni bilo tako, saj je imel nasprotni udeleženec že pred objavo prevzemne ponudbe več kot 90 % delež ciljne družbe. Da citirana zakonska določba ne dopušča širše interpretacije, izhaja tudi iz določb besedila Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. april 2004 o ponudbah za prevzem (v nadaljevanju: Direktiva). Zakon sledi domnevi, da predstavlja v primeru izključitve manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju pravično nadomestilo oz. pošteno ceno tista cena, s katero je uspel prevzemnik prepričati zadosten delež naslovnikov njegove ponudbe v okviru javnega in transparentnega postopka. Zgolj v takem primeru (ki v obravnavani situaciji ni podan) manjšinski delničarji nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene odpravnine, imajo pa zato jamstvo, da je bil njihov ekonomski interes, kot ga zasledujejo ob izključitvi, v zadostni meri zaščiten. Po mnenju pritožnikov je potrebno pri interpretaciji določbe 68. člena ZPre-1 upoštevati tudi naravo in namen instituta izključitve manjšinskih delničarjev, kot je urejen v 384. - 388. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in iz katerega izhaja zahteva po transparentnem postopku izključitve manjšinskih delničarjev po posebnem postopku, v katerem je v končni fazi dana možnost sodnega preizkusa ponujene denarne odpravnine, vse z namenom da se zagotavlja imetnikom ciljnih delnic poštena cena za delnice. Bistveno je, da je v samem prevzemnem postopku akceptant dobro obveščen o vseh relevantnih okoliščinah in lahko sprejme zavestno odločitev o (ne)prodaji delnic. Dejstvo, da je nasprotni udeleženec pred objavo prevzemne ponudbe pridobil preko 90% vseh delnic ciljne družbe, ne zagotavlja domneve o pošteni ceni, ki lahko zavezuje tudi manjšinske delničarje v primeru izključitve. Gre za primer izigravanja določil ZPre-1 za doseganje čim nižje ciljne vrednosti delnice pri izključitvi manjšinskih delničarjev. S tem ko je prevzemno ponudbo objavil šele po pridobitvi več kot 90 % deleža prevzemnik vsebinsko ni varoval interesa manjšinskih delničarjev, saj bi jih lahko na naslednji skupščini (brez objave prevzemne ponudbe) preprosto izključil in cena delnic bi se (lahko) preverila v sodnem postopku. V tej zvezi pritožba izpostavlja tudi sodno prakso Vrhovnega sodišča RS iz katere izhaja stališče, da je možno sodno preverjanje višine primerne odškodnine po prevzemni ponudbi, ko prevzemnik v času veljavnosti ponudbe ne pridobi 90 % vseh delnic ciljne družbe, načelno pa je bila dopuščena možnost izpodbitja domneve o pošteni odpravnini tudi v primeru, ko je v času trajanja prevzemne ponudbe prevzemnik pridobil preko 90 % vseh delnic. Pritožba ob tem še izpostavlja, da je sklicevanje sodišča prve stopnje na odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju ATVP) o uspešnem zaključku postopka s prevzemno ponudbo povsem neprimerno, ker prevzemna ponudba v konkretnem primeru, ko je imel ponudnik že pred tem več kot 90 % vseh delnic, niti ni mogla biti drugačna kot uspešna. Nazadnje predlagatelja sodišču prve stopnje še očitata kršitev procesnih pravil iz razloga, ker njunega predloga ni vročilo nasprotni stranki in tako izvedlo kontradiktornega postopka s kasnejšo opravo naroka, pri čemer obstaja možnost, da bi nasprotna stranka s sodnim preizkusom vrednosti delnice soglašala. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep ustrezno spremeni oz. ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z drugim odstavkom 366. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), je zaključilo, da odločitev sodišča prve stopnje temelji na zmotni presoji, da niso podani pogoji za sodni preizkus denarne odpravnine po drugem odstavku 388. člena ZGD-1, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

5Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka s tem, ko ni opravilo kontradiktornega postopka oz. ker ni vročilo predloga predlagateljev nasprotni stranki. Predlagateljema namreč z navedeno opustitvijo ni bila kršena pravica do izjave oz. jima ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, ker je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev sprejelo ob predpostavki, da navedbe predlagateljev o dejanskih okoliščinah zadeve v celoti držijo.

6Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje predlog predlagateljev zavrnilo na podlagi presoje, da je v obravnavanem primeru podana situacija iz 68. člena ZPre-1, ko je bil nasprotni udeleženec kot prevzemnik ob zaključku postopka s prevzemno ponudbo imetnik več kot 90% vseh delnic ciljne družbe V d.d. L in je skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika v poprevzemnem obdobju iz drugega odstavka citiranega člena sprejela sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev proti plačilu denarne odpravnine v višini, kot je bila določena v prevzemni ponudbi (6,10 EUR za delnico). V tej zvezi je presodilo, da navedeno velja ne glede na to, ali je prevzemnik presegel prag 90% vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico na podlagi prevzemne ponudbe po določbah ZPre-1 ali morebiti že pred prevzemno ponudbo. Ker je torej prevzemnik predlagateljema ponudil predpisano nadomestilo, je sodišče prve stopnje zaključilo, da slednja nimata pravice oz. pravnega interesa za predmetni predlog, da se sodno preizkusi primernost denarne odpravnine.

7Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da je takšna presoja sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna.

8ZPre-1 v 68. členu ureja vprašanje izključitve manjšinskih delničarjev, pri čemer v prvem odstavku za primer, ko prevzemnik na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobi najmanj 90 odstotni delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico, določa uporabo določb ZGD-1 o izstopu manjšinskih delničarjev iz družbe, razen v primeru, če gre za situacijo iz drugega odstavka tega člena. Ta določa, da je dolžan prevzemnik v primeru, ko skupščina ciljne družbe na njegov predlog (kot predlog glavnega delničarja) v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe iz prejšnjega odstavka sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi (namesto denarnega zneska, določenega po ZGD-1). Takšno nadomestilo (zgolj v navedeni situaciji) predstavlja, t.i. pošteno oz. pravično ceno oz. gre za (neizpodbojno) domnevo o poštenosti (in s tem primernosti) nadomestila izključenim manjšinskim delničarjem, ki slednjim onemogoča sodni preizkus primernosti ponujene odpravnine.

9Primarno velja izpostaviti, da že sama gramatikalna razlaga citirane določbe kaže na to, da je (za njeno uporabo) potrebno 90 odstotni prag doseči (oz. preseči) prav z uspešno prevzemno ponudbo in ne morebiti v času pred začetim oz. po končanem postopku s prevzemno ponudbo. Po presoji pritožbenega sodišča, ne more vzdržati (nasprotno) stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno, ali je prevzemnik presegel prag 90% vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico na podlagi prevzemne ponudbe po določbah ZPre-1 ali morebiti že pred prevzemno ponudbo.

Objavljena sodna praksa (1) je doslej obravnavala primer, ko ta prag ni bil dosežen na podlagi prevzemne ponudbe, temveč v trimesečnem poprevzemnem obdobju in je v tej zvezi zavzela stališče, da je potrebno položaje, ko je določena (neizpodbojna) domneva ustreznega nadomestila in ko posledično manjšinski delničarji nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene odpravnine, tolmačiti restriktivno.

Pritožbeno sodišče meni, da je to stališče potrebno uporabiti tudi v obravnavanem primeru, ko je bil 90 odstotni prag dosežen in presežen že pred dano prevzemno ponudbo. Predlagatelja namreč utemeljeno izpostavljata, da je nasprotni udeleženec pridobil kvalificirani prag (v konkretnem primeru skupni 93,71 % delež v ciljni družbi) pred objavo prevzemne ponudbe, in sicer na podlagi pogodbe o nakupu delnic z dne 7. 2. 2014, s katero je od družbe C. d.o.o. kupil 73,71 % delež vseh delnic (20 % delnic je imel v lasti že od prej), in da posledično predmetna prevzemna ponudba sploh ni mogla biti neuspešna, ker je prevzemnik že imel v lasti kvalificirani delež, ki ga je postavljal v vlogo glavnega delničarja. To izhaja tudi iz same prevzemne ponudbe (priloga A4 spisa), ki v 5. členu določa, da ne vsebuje praga uspešnosti in da to pomeni, da se bo štela za uspešno ne glede na odstotek vseh delnic ciljne družbe, ki jih bo prevzemnik dobil na podlagi prevzemne ponudbe.

10Navedeno pomeni, da je prevzemna ponudba v konkretnem primeru na nek način predstavljala zgolj formalnost, ki jo je prevzemnik moral opraviti v skladu z 12. členom ZPre-1, ker je dosegel prevzemni prag (7. člen ZPre-1), zato da zanj ni nastopilo mirovanje glasovalnih pravic (nezakonitega prevzemnika) po 63. členu ZPre-1. V takšni situaciji, ko je prišlo do dejanskega prevzema že pred podajo prevzemne ponudbe, na podlagi pogodbe o odkupu delnic od večinskega delničarja, pa pritožbeno sodišče pritrjuje predlagateljema, da ne gre uporabiti določbe drugega odstavka 68. člena ZPre-1 oz. ni mogoče šteti denarne odpravnine izključenim delničarjem za pošteno oz. pravično ceno za delnice, kljub temu, da je bila enaka kot v prevzemni ponudbi. Ker torej sama prevzemna ponudba ni praktično odločala o ničemer (odločitev delničarjev na katere se je nanašala, ni imela vpliva na njeno uspešnost) je pod vprašaj postavljeno jamstvo, ki je sicer podano v primerih iz 68. člena ZPre-1, da je bil ekonomski interes interes naslovnih delničarjev v zadostni meri zaščiten.

11Ob že omenjenem restriktivnem pristopu, ki ga je, kot že omenjeno, potrebno uporabiti pri reševanju obravnavanega primera, je tako po presoji pritožbenega sodišča predlagateljema potrebno dati pravico do sodnega preizkusa primernosti ponujene denarne odpravnine v skladu z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1.

12Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v nadaljnjo obravnavo sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-----------------------

Op. št. (1): Sklep VSL I Cpg 1323/2011 z dne 7. 2. 2013.