12. člen ZPre-1

Namen sodelovanja delavcev pri upravljanju družbe preko nadzornega sveta je, da se zagotavlja upoštevanje interesov delavcev tudi pri sprejemanju odločitev, ki jih sprejema nadzorni svet oziroma pri opravljanju nadzornih funkcij nad poslovanjem družbe. Tožniki skušajo kot delničarji s sklicevanjem na pravice drugih (delavcev) uveljaviti le svoje lastne interese delničarja in ne pravic delavcev. Z uveljavljanjem teh razlogov (pravice delavcev pri upravljanju) tožniki tako zasledujejo interes, ki je v direktnem nasprotju z razlogi samimi. Iz ureditve sklica skupščine delniške družbe izhaja, da gre pri sklicu skupščine za poseben korporacijsko pravni akt, ki je namenjen temu, da se omogoči in hkrati sproži delovanje skupščine kot hierarhično najvišjega organa delniške družbe in zato sprejem tega sklepa ne more biti oviran z zagotavljanjem soglasja, če ima družba več poslovodij. Iz drugega odstavka 297. člena ZGD-1 izhaja, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le, če tako določa statut. Statut toženke navedenega pogoja ne določa. Pogoj za udeležbo na skupščini s predhodno prijavo tako ne more biti določen šele v objavi sklica skupščine, tem

Konkretnih zlorab prevzemnega postopka, zaradi katerih bi bila v prevzemni ponudbi dosežena prenizka cena, predlagatelja niti nista navajala. Očitki v zvezi s podajo prostovoljne/obvezne prevzemne ponudbe, na katere je višje sodišče odgovarjalo zgoraj, po presoji višjega sodišča niso takšne narave, ki bi lahko kakorkoli vplivali na doseženo ceno v postopku prevzema, niti jih kot takšnih nista navajala predlagatelja. Prav tako predlagatelja niti nista navajala, da prevzemnik ni ponudil istih sredstev in iste višine le-teh iz prevzemne ponudbe tudi izključenim delničarjem. Ker torej niso podani pogoji, ki jih je izoblikovala sodna praksa, in pod katerimi je mogoče izpodbiti domnevo primernega nadomestila, je presoja sodišča prve stopnje, da predlagatelji v okoliščinah konkretnega primera ne morejo uspešno izpodbiti domneve iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, pravilna.

Vsebine (drugačnega) fiduciarnega razmerja tožeča stranka ni napolnila niti s sklicevanjem v reviziji na preprosto vsebino, da naj bi prva toženka zagotovila, da bo prek druge toženke in podjetij, ki jih je obvladovala, zanjo kupovala delnice A in jih prenesla na tožečo stranko, ko se jih bo ta odločila prevzeti. Takšna pogodbena zaveza v okoliščinah, ko je bila tožeča stranka na robu prevzemnega praga, bi pomenila poskus zaobida kogentnih določb 6. in 7. člena ZPre-1, saj bi to pomenilo nedopustno hrambo delnic v korist tožeče stranke. Zato takšna vsebina fiduciarnega razmerja, tudi če bi jo tožeča stranka uspela dokazati, ne bi mogla uživati pravnega varstva. Na ničnost pravnega posla na podlagi 82. člena OZ bi bilo mogoče sklepati tudi v primeru, da bi pogodbeni stranki takšno vsebino posla skušali prikriti s sklenitvijo Pogodbe. To pa pomeni, da v danih okoliščinah, ko tožeča stranka očitno ni bila pripravljena dati prevzemne ponudbe za izdajatelja delnic A, ni imela zakonske podlage za sklenitev fiduciarnega posla, ki bi vseboval dolžnost druge toženke glede hranjenja delnic v korist tožeče stranke.

Glede na zakonsko dikcijo oblika sporazuma v smislu prvega odstavka 8. člena ZPre-1 ni pomembna. Bistveno je soglasje volj in na tej podlagi temelječe sodelovanje med udeleženimi osebami s ciljem pridobiti ali utrditi kontrolo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe. Določbe 22. člena ZPre-1 veljajo tudi v primeru usklajenega delovanja po 8. členu ZPre-1. Zakon veže položaj prevzema in doseganja prevzemnega praga tako na delovanje posamezne osebe (prevzemnika) kot na usklajeno delovanje več oseb. Indično sklepanje predstavlja v danih okoliščinah primera metodološko pravilen pristop. Toženka nikjer v izpodbijani odločbi ne zatrjuje, da bi razpolagala z direktnimi dokazi (kot bi bil na primer obstoj pisnega sporazuma). Pojma usklajenega delovanja po prvem odstavku 8. člena ZPre-1 ne gre enačiti samo s takšnim delovanjem, ki kaže na različne (bolj ali manj splošne) skupne interese udeleženih oseb oziroma, ki temelji na njihovi osebni ali družinski povezanosti, znanstvih in podobno. Vendarle mora biti pri usklajenem delovanju po določbah ZPre-1 v povezavi s sodelovanjem udeleženih oseb izkazan tudi cilj pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali

V zvezi z razlago besedila 1. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 „zadnji dan leta pred letom“ je v Uvodnih pojasnilih k ZPre-1 navedeno, da je pomembno, da zakon natančno določa časovni trenutek, ki je relevanten za presojo izpolnjevanja meril, tj. zadnji dan leta pred letom, ki je pomembno za presojo uporabe zakona. Pomembno je torej stanje na zadnji dan leta pred letom, ko bi oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, morale v skladu z zakonom dati prevzemno ponudbo. Zato ni pomembno izpolnjevanje meril niti ob ustanovitvi niti ni pomembno, če se število delničarjev ali višina osnovnega kapitala kasneje spremeni, bodisi poveča ali zmanjša. Namen zakona je bil z določitvijo časovnega trenutka, ki je relevanten za presojo izpolnjevanja meril, v zagotovitvi načela pravne varnosti, kar sodišče v celoti sprejema in ureditev v skladu s tem načelom sprejema kot ustrezno. Tudi v situacijah, ko obstoječa družba že v začetku leta doseže število delničarjev 250, se bo zanjo upošteval kot trenutek izpolnjevanja meril zadnji dan v letu (pa ne gre za novoustanovljeno družbo, ki bi imela že ob nastanku najmanj 250 delničarjev, kot situacijo kot netipično opisuje toženka) ter tudi v

Relevantno je stanje na zadnji dan leta pred letom, ko bi oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, morale v skladu z zakonom dati prevzemno ponudbo. Kolikor je leto 2013 pomembno za presojo uporabe zakona (kot izhaja iz izpodbijane odločbe je do povečanja deležev glasovalnih pravic družb A., B. in C., ki pomeni obveznost dati prevzemno ponudbo glede na tretji odstavek 4. člena ZPre-1, prišlo v letu 2013), je ob upoštevanju določbe 2. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 relevanten za presojo števila delničarjev ciljne družbe zadnji dan leta pred letom 2013, torej 31. 12. 2012. Univerzalnega pravnega nasledstva družb, ustanovljenih v postopku delitve, glede števila delničarjev družbe, niti ZGD-1 niti ZPre-1 ne določata. Značilnost delitve, ki je poudarjena v določbi šestega odstavka 623. člena ZGD-1 je, da pridobijo imetniki deležev prenosne družbe (kot odplačilo za preneseno premoženje prenosne družbe) udeležbo v kapitalskih družbah, prejemnicah tega premoženja. Imetniki deležev prenosne družbe praviloma dobijo še deleže novih oz. prevzemnih družb, vendar ni nujno, da je število delničarjev prenosne družbe enako kot v novi družbi. Delitev lahko ne ohranja kapitals

Primarno velja izpostaviti, da že sama gramatikalna razlaga citirane določbe kaže na to, da je (za njeno uporabo) potrebno 90 odstotni prag doseči oz. preseči) prav z uspešno prevzemno ponudbo in ne morebiti v času pred začetim oz. po končanem postopku s prevzemno ponudbo. Po presoji pritožbenega sodišča, ne more vzdržati (nasprotno) stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno, ali je prevzemnik presegel prag 90% vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico na podlagi prevzemne ponudbe po določbah ZPre-1 ali morebiti že pred prevzemno ponudbo. Objavljena sodna praksa je doslej obravnavala primer, ko ta prag ni bil dosežen na podlagi prevzemne ponudbe, temveč v trimesečnem poprevzemnem obdobju in je v tej zvezi zavzela stališče, da je potrebno položaje, ko je določena (neizpodbojna) domneva ustreznega nadomestila in ko posledično manjšinski delničarji nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene odpravnine, tolmačiti restriktivno. Pritožbeno sodišče meni, da je to stališče potrebno uporabiti tudi v obravnavanem primeru, ko je bil 90 odstotni prag dosežen in presežen že pred dano prevzemno ponudbo.

Zahteva tožeče stranke v predlogu za izdajo začasne odredbe, da se ji omogoči izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe do izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo, pomeni zadržanje pravnih posledic iz prvega odstavka 63. člena ZPre-1. Takšne ureditvene začasne odredbe pa ni mogoče izdati. Pravno razmerje, ki bi ga bilo treba urediti z začasno odredbo, mora biti namreč v neposredni zvezi z razmerjem, ki ga izpodbijani akt ureja. V tem primeru pa temu ni tako, saj je mirovanje glasovalnih pravic nastopilo na podlagi samega zakona in ne na podlagi izpodbijanega sklepa. Poleg tega predlagana začasna odredba meri na izničenje korporacijskopravne sankcije, ki po samem zakonu nastopi, da se delničarju (prevzemniku) onemogoči uresničevanje kontrole, ki jo je v ciljni družbi pridobil v nasprotju z normativnimi omejitvami in zakonsko določenim postopkom.

Tožeča stranka je dosegla prevzemni prag po uveljavitvi novele, saj je pridobila delnice potem, ko je novela že stopila v veljavo. Pred tem pa v njeno korist v centralnem registru niso bile vpisane, zato se nanjo prehodna določba ZPre-1B ne nanaša. Šele z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja v njegovo korist v centralnem registru namreč pridobi imetnik pravice iz tega papirja in pravico razpolagati s tem vrednostnim papirjem.

Vsebino prvega odstavka 64. čl. ZPre-1 je po oceni pritožbenega sodišča pravilno interpretirati tako, da je prevzemnik poleg ciljne družbe procesno legitimiran samo, če tožeča stranka poleg tožbe za razveljavitev sklepa skupščine uveljavlja tudi ugotovitveni ali prepovedni zahtevek oziroma morebitni predlog za zavarovanje ali prisilno izvršitev tožbenih zahtevkov. Kaznivo in protipravno stanje nastopi le tedaj, ko oseba ne da prevzemne ponudbe, pa bi jo po zakonu morala dati (čl. 12, 22/4, 75 in 76 ZPre-1).

Stranski intervenienti, glede na določbe prej veljavnega ZPre, niso veljali za povezane osebe in niso presegli prevzemnega praga po 4. čl. prej veljavnega ZPre, ampak so takšen status oseb, ki usklajeno delujejo in bi morale dati prevzemno ponudbo, dobili šele z uveljavitvijo ZPre-1, zato zanje ne velja dolžnost dati prevzemno ponudbo in so lahko na skupščini tožene stranke dne 23.8.2006 uresničevali glasovalno pravico brez omejitev.