UPRS sklep IV U 22/2014

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je odločeno, da se pravni posel, sklenjen s kupoprodajno pogodbo z dne 13. 3. 2007 med prodajalcem A.A. in kupcem B. d.d., katere predmet sta kmetijski zemljišči parc. št. 1406 in 1407/1 k.o. ..., zavrne. V obrazložitvi prvostopenjski upravni organ navaja, da gre za ponovljeni postopek glede odobritve pravnega posla sklenjenega s kupoprodajno pogodbo z dne 13. 3. 2007, med prej navedenimi osebami oziroma strankami. V tem postopku je upravni organ ugotavljal upoštevanje vrstnega reda predkupnih upravičencev v smislu določbe 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ).

2V nadaljnji obrazložitvi prvostopenjski upravni organ zelo podrobno navaja, kako je po navodilih odločbe Vrhovnega sodišča RS ugotavljal, ali se je C.C. (tožnica v tem sporu), ob sprejetju ponudbe za nakup obravnavanih kmetijskih zemljišč, štela za kmeta (ico) v smislu 24. člena ZKZ. Zaradi te ugotovitve je upravni organ za dne 25. 11. 2009 razpisal ustno obravnavo. Ugotavljanje dejstev oziroma celotni potek postopka, v katerem so sodelovali tudi izvedenci in so se presojala dokazila, sodišče v sodbo ne povzema.

3S pritožbenim sklepom, v katerem je tožena stranka združila pritožbo gospodarske družbe B. d.d. in pritožbo tožnice zoper prvostopenjsko odločbo (izrek 1) je v 3. točki izreka odločeno, da se dne 16. 3. 2007 vložena zahteva gospodarske družbe B. d.d. za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom z dne 10. 3. 2007, v delu odobritve pravnega posla, sklenjenega dne 13. 3. 2007 s prodajno pogodbo med A.A. kot prodajalcem in gospodarsko družbo B. d.d., kot kupcem, katerega predmet je stavbno zemljišče na parc. št. 1407/2 in parc. št. 1717, obe k.o. ..., zavrže. Glede odločitve pod točko 3 izreka pritožbene odločbe, tožena stranka v obrazložitvi navaja, da ti zemljišči nista kmetijski zemljišči po prvem in drugem odstavku 2. člena ZKZ, temveč ju je v celoti šteti za zazidljivi zemljišči oziroma stavbi, zato promet z njima ni upravna stvar.

4Tožnica v tožbi uveljavlja tožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je bistvo, ki ga ves čas zasleduje, da mora upravni organ v celoti zavrniti zahtevano odobritev pravnega posla med A.A. in B. d.d., ne samo glede nepremičnin parc. št. 1506 in 1407/1 k.o. ..., temveč tudi glede nepremičnin parc. št. 1407/2 in 1717, obe k.o. ... Ni pomembna razlaga obeh upravnih organov, da nepremičnine parc. št. 1407/2 in 1717 obe k.o. …. nista kmetijski zemljišči, pomembno je, da sta bili vključeni v celovito in enovito ponudbo prodajalca skupaj s kmetijskimi zemljišči in z enotno ceno za vse nepremičnine. Tožnica je sprejela ponudbo 17. 1. 2007 glede vseh štirih nepremičnin in o vseh skupno bi moral upravni organ odločiti. Takšna parcialna odločitev je v nasprotju z 22. členom ZKZ. Izrek je tudi pomanjkljiv, ker se skladno z 22. členom ZKZ ne zavrne pravni posel, temveč se zavrne odobritev pravnega posla.

5Nezakonita sta tudi sklep in odločba drugostopenjskega organa v točki 3. izreka sklepa in v točki 1. in 3. izreka odločbe. Tako kot prvostopenjski organ tudi ta izhaja iz zmotne uporabe določil 20. in 22. člena ZKZ. Prvostopenjski organ je pod točko 3 neutemeljeno zavrgel vloženo zahtevo za odobritev pravnega posla glede parc. št. 1407/2 in 1717 obe k.o. ..., saj bi ti dve nepremičnin morali biti zajeti v odločbi prve stopnje z dne 4. 7. 2011. Drugostopenjski organ bi moral odločiti, da se odobritev pravnega posla prodajne pogodbe z dne 13. 3. 2007, sklenjene med A.A. in B. d.d., katerega predmet so nepremičnine parc. št. 1406, 1407/1, 1407/2 in 1717 vse k.o. ..., zavrne. Moral bi torej vlogo zavrniti in ne zavreči. Pravni posel je enovit za vse naprodaj ponujene nepremičnine in za skupno ceno, ki je v ponudbi izrecno zapisana. Nepravilna je odločitev glede stroškov postopka, ker je pritožba utemeljena. Tožnica predlaga, da se prvostopenjska odločba odpravi v celoti, sklep in odločba druge stopnje pa v izpodbijanih delih in se zadeva vrne v ponovno odločanje. Tožnica zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

6Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

7Tožba se zavrže.

8V obravnavanem primeru sta sporni odločitvi obeh upravnih organov. Prvostopenjski upravni organ je zavrnil pravni posel sklenjen s kupoprodajno pogodbo z dne 13. 3. 2007 med prodajalcem A.A. in kupcem B. d.d., katere predmet sta kmetijski zemljišči parc. št. 1406 in 1407/1 obe k.o. .... Tožena stranka je s sklepom v 3. točki izreka zavrgla zahtevo gospodarske družbe B. d.d., vložene dne 16. 3. 2007 za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskih zemljiščem, kmetijo ali gozdom z dne 10. 3. 2007 v delu odobritve pravnega posla sklenjenega dne 13. 3. 2007 s prodajno pogodbo med A.A., kot prodajalcem in gospodarsko družbo B. d.d., kot kupcem, katerega predmet je stavbno zemljišče na parc. št. 1407/2 in parc. št. 1717 obe k.o. .... Z odločbo pa je zavrnila pritožbo tožnice zoper prvostopenjsko odločbo (točka 1 izreka) in odločila, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka 3 izreka).

9Tožnica ne izkazuje pravnega interesa, kot pogoj za vložitev tožbe zoper prvostopenjsko odločbo in zoper odločbo tožene stranke, ki jo izpodbija v točki 3. sklepa in točkah 1 in 3 odločbe. Določba 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. V drugem odstavku je določeno, da je z upravnim aktom odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi med drugimi tudi posameznika. Z izpodbijanima upravnima aktoma, s katerima je bil zavrnjen pravni posel med prodajalcem A.A. in kupcem B. d.d., ni bilo poseženo v tožničin pravni položaj in z njima ni bilo odločeno o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato tožnica ne izkazuje pravnega interesa in ne more biti stranka v tem upravnem sporu.

10Določba 22. člen ZKZ v drugem odstavku določa, da upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo. Stranke v postopku odobritve so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom. Zakonska določba torej določa, kdo so stranke v postopku in samo te so lahko stranke v pritožbenem upravnem postopku in nadaljnjem upravnem sporu, v katerem lahko izpodbijajo odobritev (ne zavrnitve ali zavrženja) pravnega posla med drugimi strankami. V spornem primeru je bila odobritev pravnega posla (četudi ta besedna zveza v izreku prvostopenjske odločbe ni navedena) med prodajalcem A.A. in kupcem B. d.d. , glede parc. št. 1406 in parc. št. 1407/1 obe k.o. … zavrnjena, vloga kupca glede parc. št. 1407/2 in parc. št. 17171 obe k.o. ..., pa je bila z drugostopenjskim upravnim aktom zavržena. To pomeni, da tudi po tej zakonski določbi tožnica ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, ker ne gre za odobritev pravnega posla med lastnikom nepremičnin kot prodajalcem in kupcem B. d.d.

11Sodišče je tožbo zoper obe upravna akta kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K točki II izreka:

12Sodišče je zahtevo tožnice za povrnitev stroškov postopka zavrnilo na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.