VSL sklep IV Cp 1574/2015

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka razveljavi.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pravdni postopek na strani tožnice zaradi njene smrti nadaljuje z njeno pravno naslednico B. B. (1. točka izreka) ter jo pozvalo, da v roku 15 dni popravi zahtevek, da bo ta popoln in izvršljiv (2. točka izreka).

2Toženec v pravočasni pritožbi izpodbija odločitev o nadaljevanju postopka in opozarja, da se je sodišče pri odločitvi sklicevalo na 418. člen ZPP, nato pa odločilo v nasprotju z njim, saj dedinja B. B. nadaljevanja razvezne pravde ni predlagala v šestih mesecih po materini smrti. Glede na datum smrti (12. 4. 2013) bi morala dedinja nadaljevanje predlagati najkasneje do 12. 10. 2013, pa ga je predlagala šele 10. 3. 2014. Predlaga razveljavitev sklepa in zavrženje tožbe.

3Dedinja B. B. je na vročeno pritožbo obširno odgovorila, pavšalno prereka pritožbene navedbe in smiselno predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je tožnica zoper toženca vložila razvezno tožbo (9. 5. 2011), in sicer, kot je razbrati iz njenih tožbenih navedb, zaradi nevzdržnosti, kar je zadosten in zakonsko predviden razlog za razvezo (65. člen ZZZDR). Vendar je tožnica pred odločitvijo sodišča o njenem tožbenem zahtevku umrla. ZZZDR v prvem odstavku 85. člena določa, da pravica tožbe za razvezo ne preide na dediče, tožnikovi dediči pa smejo nadaljevati že začeti postopek, da bi dokazali utemeljenost tožbe. To pomeni, da dediči zakonca, ki je vložil razvezno tožbo, v nobenem primeru nimajo lastne aktivne legitimacije za vložitev razvezne tožbe (kot jo npr. lahko imajo pri tožbi za razveljavitev zakonske zveze – prvi odstavek 36. člena ZZZDR)(1), temveč lahko le nadaljujejo pravdo, ki jo je začel umrli zakonec (85. člen ZZZDR). Procesna določba prvega odstavka 418. člena ZPP določa, da mora dedič nadaljevanje postopka predlagati v šestih mesecih, in to z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bila tožba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena. Dedič mora torej predlog za nadaljevanje vložiti pravočasno in tožbeni zahtevek preoblikovati v ugotovitvenega(2) .

6Pritožnik pravilno opozarja, da se je sodišče prve stopnje sicer sklicevalo na 418. člen ZPP, vendar je nato odločilo v nasprotju z njim. Med tožencem in dedinjo, ki je podala predlog za nadaljevanje, namreč ni sporno, da je tožnica umrla 12. 4. 2013(3), dedinja pa je predlog za nadaljevanje, kot pravilno navaja toženec in je preverljivo na podlagi podatkov v spisu (list. št. 116), podala šele 30. 6. 2014. Predlog dedinje za nadaljevanje postopka je torej očitno prepozen(4) in po poteku šestmesečnega prekluzivnega roka, zato je odločitev sodišča prve stopnje, vsebovana v 1. točki sklepa, ki jo izpodbija pritožnik, napačna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi toženca ugodilo ter na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ta del sklepa razveljavilo. Ker so znana vsa pravno odločilna dejstva (smrt tožnice in datum dedinje za nadaljevanje postopka), vračanje zadeve v nov postopek ni potrebno, bo pa moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju odločiti o usodi tožničine tožbe, ki s tokrat izpodbijanim sklepom ni zajeta in pritožbeno sodišče o njej ni moglo (prvič) odločati. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja na peti odstavek 81. člena ZPP, saj je s procesnega vidika nastopila taka pomanjkljivost, ki onemogoča nadaljnji tek pravde in ki terja zavrženje tožbe(5).

--------

Op. št. (1): V primerih, ko ima dedič pravico do samostojne tožbe, ne velja 41. člen ZZZDR, ki je sicer enak določbi 85. člena ZZZDR (tožba ni podedljiva, lahko pa dediči nadaljujejo že začeti postopek). Glej Ude, L., Civilni pravdni postopek, Ljubljana, 1996, str. 283, drugi odstavek. Glej tudi Stenić, N., Tužba za poništaj braka posle smrti bračnog druga, Glasnik AVK 10/90, str. 33 – 36.

Op. št. (2): Glej primere 482, 483 in druge v Rupel, S., Družinsko pravo, pregled sodne prakse, VR SR, Ljubljana, 1984, str. 70 - 72.

Op. št. (3): Dedinja je to navedla na naroku 30. 6. 2014 – list. št. 166, toženec pa to navaja v pritožbi.

Op. št. (4): Smrt je trenutek, od katerega teče šestmesečni rok (Glej Rijavec, V., Komentar ZPP, 3. knjiga, str. 639). Od smrti tožnice do predloga dedinje za nadaljevanje je minilo več kot šest mesecev.

Op. št. (5): Primerjaj odločitev Višjega sodišča v Ljubljani z dne 7. 7. 2010, opr. št. IV Cp 2367/2010.